Nedelja, 29. 4. 2007
zoranp
Eno izmed navdušujočih odkritij lanskega leta ne le v kontekstu senegalske oziroma zahodnoafriške, ampak svetovne godbe nasploh je zagotovo povzročil izid tega albuma in bliskovit prodor njegovega avtorja v samo središče glasbeno medijskega zanimanja. O njem se je potem govorilo in pisalo vse leto, za povrhu pa je postal tudi nominiranec za eno najbolj cenjenih nagrad - »planetarno« nagrado radia BBC 3 za dosežke na področju »svetovnih godb« v kategoriji »novoodkritih« oziroma »prihajajočih«. Kar neverjetno za nekoga, katerega glasbe pred tem albumom praktično nihče ni poznal, če je morda kdo že vsaj slišal zanj. Res je, da te nagrade 27. maja (še) ne bo dobil; žiranti so se presenetljivo odločili za somalijsko-kanadskega raperja K'naana. A kot pokažejo analize njegovih ocen, objavljenih v medijih, je »Sigil« zagotovo eden najboljših afriških albumov minulega leta, ki je tudi po pozicijah na lestvicah tovrstnih godb ter vztrajanju na njih dodobra pritegnil tudi širšo javnost. (več!)
* Eno izmed navdušujočih odkritij lanskega leta ne le v kontekstu senegalske oziroma zahodnoafriške, ampak svetovne godbe nasploh je zagotovo povzročil izid tega albuma in bliskovit prodor njegovega avtorja v samo središče glasbeno medijskega zanimanja. O njem se je potem govorilo in pisalo vse leto, za povrhu pa je postal tudi nominiranec za eno najbolj cenjenih nagrad - »planetarno« nagrado radia BBC 3 za dosežke na področju »svetovnih godb« v kategoriji »novoodkritih« oziroma »prihajajočih«. Kar neverjetno za nekoga, katerega glasbe pred tem albumom praktično nihče ni poznal, če je morda kdo že vsaj slišal zanj. Res je, da te nagrade 27. maja (še) ne bo dobil; žiranti so se presenetljivo odločili za somalijsko-kanadskega raperja K'naana. A kot pokažejo analize njegovih ocen, objavljenih v medijih, je »Sigil« zagotovo eden najboljših afriških albumov minulega leta, ki je tudi po pozicijah na lestvicah tovrstnih godb ter vztrajanju na njih dodobra pritegnil tudi širšo javnost. Kar je spet presenetljivo, saj ponuja za svoje senegalsko poreklo precej netipične glasbene vsebine, ki se od sicer v njih še vedno bazično prisotnega m'balaxa širijo v »puščavski blues«, gnawa trans in celo proti reggaeju s priokusom irskega folka; enakovredno v akustični in električni izvedbi, ter na organski, ne na eklektičen način – brez zlaganja vplivov enega poleg drugega ter beganja z različnimi pristopi od komada do komada. Če vemo še, da mu pri nastanku prvenca ni pomagala nobena afriška veličina, ter da je za njegovo izvedbo k sodelovanju povabil same nam nepoznane glasbenike precej pestrega porekla, ki pa so se izvrstno izkazali, je treba odličnost tega albuma še toliko bolj ceniti. Nekoliko pozno pa ga predstavljamo z razlogom; preprosto zato, ker bo tudi do njegovega nastopa na letošnji Drugi godbi ostal to njegov edini dostopni album, in bi lahko zaradi časovne oddaljenosti med njegovo predstavitvijo in njegovim drugogodbenim koncertom nanj pozabili. Tako pa prihaja v vaša ušesa ravno ob pravem času, kajti do Nurujevega težko pričakovanega prihoda na oder Križank je samo še slab mesec.
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >>