Sobota, 28. 4. 2007
hellga
Danes v tolpi bumov poslušamo Lunatico - drugi, lanskoletni album francosko-argentinske zasedbe, ki je elektro svet obšel leta 2003 s svojim prvencem La revancha del tango, izdanim dve leti poprej. (v celoti!) ...
* Danes v tolpi bumov poslušamo Lunatico - drugi, lanskoletni album francosko-argentinske zasedbe, ki je elektro svet obšel leta 2003 s svojim prvencem La revanča del tango, izdanim dve leti poprej.
Švicarski elektronkar Christoph H. Mülller, francoski didžej in skladatelj filmske glasbe Philippe Cohen Solal in argentinski kitarist Eduardo Makaroff so se povezali konec devetdesetih v Parizu in zgolj kot stranski projekt - bolj za šalo kot pa zares - izdali dva singla v 500 izvodih – priredbo Astorja Piazzolle Vuelvo al Sur, ki je bil poklon argentinski pampi in njenim ljudem ter Kapitalizmo foraneo – politično obarvano zgodbo o diktaturi, (ki se v nekaterih deželah nikoli ne neha), v katero so vtaknili posemplan govor Evite Peron.
Zgodilo se je nekaj povsem neverjetega in predvsem nepričakovanega. Nekega dne jih je poklical najbolj slavni BBC didžej Jules Peterson in jih začel promovirati v svoji radijski oddaji. Kasneje sta isto storila še Nikola Konte in Rainer Truby in čez noč so se Gotan project pojavili na vseh laundž kompilacijah, v tv nadaljevnkah, filmih ter predvsem na mnogih plesnih podjih. Album, ki so ga izdali takoj zatem, se je prodal v milijon izvodih in dosegel v Angliji srebrno, v Franciji, na Portugalskem, v Italiji, Grčiji in Švici pa zlato naklado.
Dejansko je v tem evropskem prostoru in elektronskem času skupini Gotan project uspelo nekaj podobnega, kar je dosegel Piazzolla – tangu je revolucionarno dodal elemente popa in klasične glasbe in si s tem dejanjem med argentinskimi tango puristi prislužil kar nekaj resnih groženj s smrtjo. Tako kot Piazolla so tudi današnji gostje redefinirali tango s tem, ko so ga elektrificirali. In to jim je uspelo narediti na neznansko subtilen način, saj so obdržali vso prvinskost raznorodnosti te bogate interkulturne glasbene zvrsti, ki dejansko združuje afriške bobne, nemško harmoniko, špansko kitaro, italijansko kancioneto, klasični piano in vzhodnoevropsko violino; temu glasbenemu vesolju pa prefinjeno dodali ravno prav hitre in močne beate, ki so sobivali v sožitju z argentinskim patosom ter melanholijo in španskim spoken word-om.
Album Lunatico, ki je dobil ime po tekmovalnem konju, ki je bil v lasti velikega tango ustvarjalca Carlosa Gardela in ga predstavljamo danes, omenjene vzorce elegantno ponovi in pri tem, razen pičlih izjem, ne ponudi prav nič novega. Medtem, ko je bil prvenec bolj klubsko orientiran, je omenjeni album bolj namenjen domačemu poslušanju in občutno manj elektronski. Za razliko od prvega albuma, ki so ga posneli kot kvartet v zasedbi dveh bandeonov, basa in bobnov, so drugega Gotan project posneli v buenosaireškem legendarnem studiu ION, kjer so snemali s 15 članskim orkestrom, znanim pianistom in lokalnimi mcji. Tako na albumu izstopa neprepričljiv in malce posrečen komad Mi Confesion, ki je posnet v sodelovanju z dvema zelo modnima argentinskima reperjema Koxmoz. Zanimivost predstavlja tudi komad La vigüela, ki je posnet z vokoderjem, gre pa za znano argentinsko pesnitev El Gaucho Martin Fiero iz 19. stoletja, kjer spremljevalne vokale izvaja barcelončanka Cristina Villallonga, ki poleg Jimija Santosa in Juana Carlosa Cacaresa posoja svoj nadvse šarmantni glas tudi pri drugih komadih.
Album otvori tudi zelo zanimivo sodelovanje s puščavskimi znanci Calexico in konča Cooderjev Paris, Teksas, to pa je tudi več ali manj vse, kar nam obeta novega in neponovljenega. Isti vzorci, podobne melodije in enak recept za empanado, ki pa se je tokrat cvrla v starem in pregretem olju, ki ni bilo zadosti vroče. Manj akcije, manj tragike, manj smrti in manj krvi, a veliko žalosti, nesrečne ljubezni in sluzavega patosa, ki ne zadane v srž, kot to (vsaj zame) še vedno stori nenadkriljivi prvenec, ki mi narase kurjo kožo navkljub 3-letnemu drajslanju in poznave do obisti. Nekatere stvari se zgodijo enkrat in pač ostanejo neponovljive. Lunatico se na žalost niti približno ne približa zevajočemu kraterju, ki ga je v našem telesu zapustilo argentinsko bodalo maščevanja tanga. Sicer pa – preverite sami – najprej danes v tolpi, kjer bomo izpustili zadnji komad, potem pa še v živo na Drugi godbi 21. maja v Križankah!
pripravila Urša Červ
Komentarji
komentiraj >>