Naši predniki slovanski so govorili, da brez dela ni jela. V ta namen so verjetno snovalci samostojne Slovenije v ustavo vključili tudi 49. člen, ki govori o svobodi dela. Zdi pa se, da je ta člen pristranski. Ne moremo namreč govoriti o tem, da vsakdo prosto izbira zaposlitev. Ta možnost je dana samo tistim, ki imajo poznanstva, tistim, ki jim je vseeno, kje delajo, in tistim, ki spoznajo, da je za zaposlitev treba nekaj tudi narediti. Naši predniki slovanski so govorili, da brez dela ni jela. V ta namen so verjetno snovalci samostojne Slovenije v ustavo vključili tudi 49. člen, ki govori o svobodi dela. Zdi pa se, da je ta člen pristranski. Ne moremo namreč govoriti o tem, da vsakdo prosto izbira zaposlitev. Ta možnost je dana samo tistim, ki imajo poznanstva, tistim, ki jim je vseeno, kje delajo, in tistim, ki spoznajo, da je za zaposlitev treba nekaj tudi narediti.
Narediti je treba nekaj iz sebe in nekaj za sebe. Ponavadi se starši otrok odločijo, da se bo njihovo dete izobrazilo in tako dobilo večje možnosti za zaposlitev. Vsako izobraževanje pa stane. In to ne malo. To pomeni, da morajo starši delati, da lahko otrokom omogočijo izobrazbo, posledično pa bi tako otroci lažje prišli do dela, ki si ga želijo.
Žal pa sama izobrazba še ne pomeni nujno lažje pridobitve zaposlitve. Slovenska vlada je sicer z nekaterimi potezami odprla veliko novih delovnih mest in s tem počasi, toda vztrajno zmanjševala registrirano brezposelnost. Vendar je večina teh delovnih mest pomenila manj zahtevna dela.
Urad za makroekonomske analize – UMAR je ugotovil, da je največ novih delovnih mest v letu 2006 pomenilo širjenje gradbene dejavnosti. V kapitalističnem duhu čim večjega dobička pa gradbena podjetja najemajo cenejšo delovno silo. Ta ponavadi prihaja iz držav bivše Juge ali iz revnejših novih članic evropske družinice. Študentov si seveda želijo, vendar si verjetno malokateri študent želi osem ur delati na vročem soncu in v težkih pogojih.
UMAR prav tako ugotavlja, da je naraslo število brezposelnih z višjo in predvsem visoko izobrazbo. Leta 2006 je bilo takih za 7,6 odstotkov več kot leto poprej. Višja izobrazba pomeni tudi višjo plačo. Toda zakaj bi delodajalec plačeval višje plače, ko pa ima veliko podjetij tudi lastna interna izobraževanja? In zakaj bi plačeval izobraževanje? Ker si s tem zagotovi lojalnost in lahko sam oceni sposobnost svojega delavca. Naša država tega pač očitno ni sposobna.
Z novimi predlogi zakonov o izobraževanju se slovenska vlada te tematike sploh ne dotika. Odpira pa nova delovna mesta direktorjev državnih ustanov – univerz. Če je vlada s tem mislila rešiti problem zaposlovanja, je to brca v temo. Direktorji bi namreč skoraj zanesljivo postali provladni možje, ki so že zasedali podobne položaje in bi vodili barko po čereh finančnega pranja glav študentov.
Obstaja pa še drug problem izobraževanja mladih in njihove zaposlitve. Diplomirane študente namreč malokdo hoče vzeti na delovno mesto, ki bi si ga kot taki zaslužili. Skoraj vsak delodajalec zahteva določene delovne izkušnje na posameznem delovnem področju. Toda kako lahko delovne izkušnje pridobiš, če te nihče noče vzeti na delo, ker nimaš delovnih izkušenj?
Nekateri so mnenja, da je problem nastal zaradi prevelikega števila diplomantov družboslovnih smeri. Zato je že prejšnja vlada začela s prestrukturiranjem šolstva in začela spodbujati izobraževanje za deficitarne poklice. Ministrstvo za delo pa te poklice spodbuja še bolj z raznimi olajšavami in obljubami o štipendijah, ki jih ni od nikoder. K temu hoče pripomoči tudi visokošolski minister Zupan, ki s svojimi pohodi po šolah nabira bolj tehnično poslušno prebivalstvo.
Spet drugi pa so mnenja, da študentje s študentskim delom odžirajo delo tistim, ki jim je to delo namenjeno. Samo trenutek, prosim. Če pogledamo, kakšna dela opravljajo študentje, so to po večini pisarniška in pomožna osnovna dela, za katera ni potrebna visoka izobrazba. Na ta delovna mesta pa se očitno nekateri iskalci zaposlitve ne želijo prijaviti, čeprav bi morali ponujeno delo sprejeti. Res pa je tudi, da se delodajalec izogne precejšnjemu davčnemu kosu, če na delo vzame študenta. Pa še na cesto ga lahko vrže brez kakšnega posebnega razloga.
Zakaj je torej med iskalci zaposlitve vedno več diplomantov? Dejstvo je, da število diplomantov narašča hitreje kot število delovnih mest. Dejstvo je tudi, da vlada načrtovano prestrukturiranje v visoko tehnološko razvito državo opravlja prepočasi. Vendar to ni krivda študentov. Predvsem pa ni krivda diplomiranih iskalcev zaposlitve. Ti bi po zdravi pameti morali takoj dobiti delo, saj so za to nekaj naredili. Se naučili. Težava je morda v tem, da se niso naučili delati. To pa je krivda fakultet z napačnim pristopom do izobraževanja. Če naj študent postane samostojen, bi moral široko gledati na svet, ne pa da mu na poti do diplome na oči postavljajo plašnice.
Slovenija je ena redkih držav, ki praznuje praznik dela kar dva dni zaporedoma. Vse kaže na to, da je prvi maj praznik dela za zaposlene, drugi maj pa praznik dela za tiste brez zaposlitve. Živel drugi maj! Živel praznik brezposelnih!
Na iskanje primerne zaposlitve se je po prazniku dela podal Jure G.
Komentarji
komentiraj >>