... v napadu koalicijskih sil v Afganistanu je življenje izgubilo najmanj 21 civilistov ...
... življenje je v predvolilnem obdobju na Filipinih izgubilo že več kot sto ljudi ...
... drugi krog predsedniških volitev poteka na Vzhodnem Timorju ...
... Svetovna banka kritizira Izrael, ker hromi Palestinsko gospodarstvo ...
NAPOVEDNIK
Nepokvarljivi Radio študent praznuje 38. rojstni dan. Ta dan je za Radio še posebej vesel zato, ker v aktualno-politično redakcijo razni politiki in drugi redni sogovorniki Radia pokličejo kar sami, da nam zaželijo vse najboljše, za razliko od ostalih dni, ko mi kličemo njih in jih gnjavimo. V kolažu boste slišali po napovedanem vrstnem redu ljudi, ki so nas poklicali, da nam voščijo, in sicer po vrstnem redu poslanec SDS Branko Grims, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Jožef Smrtnik, predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, vodja civilne iniciative za izbrisane Aleksander Todorović, hrvaški novinar Denis Latin in predsednika odbora sabora za zunanjo politiko Gordan Jandrokovič.
//////////////////////////////////////////////////////
OFF PROGRAM
V zadnjem napadu ameriških sil na talibane v Afganistanu je po informacijah oblasti izgubilo življenje najmanj 21 civilistov. Do napada je prišlo na jugu Afganistana, kjer so uporniki napadli patruljo ameriških in afganistanskih vojakov. Med napadom ameriških sil pa so se uporniki skrili v hiše lokalnih prebivalcev in očitno se ameriška vojska na to ni dosti ozirala in je brezkompromisno napadla tudi hiše civilistov. Med spopadom je izgubil življenje tudi en koalicijski vojak, zgornji dom afganistanskega parlamenta pa je včeraj sprejel predlog zakona, po katerem bodo morale biti vse mednarodne vojaške akcije usklajene z vlado te države.
Nasilje se stopnjuje na Filipinih, kjer imajo predvolilno obdobje. Tako je od januarja, ko se je pričela predvolilna kampanja, življenje izgubilo sto ljudi, med njimi kar 53 kandidatov za senatorje. Nasilje pred volitvami je na tej otoški državi sicer vsakdanjik, saj se med sabo spopadajo zasebne milice, ki ustrahujejo politične nasprotnike in volivce. Nasilje skuša zaustaviti vojska, a ji zaenkrat ne uspeva, je pa volilna komisija severno provinco Nueva Ecija postavila pod poseben vojaški nadzor, saj je bila tam ubita zadnja žrtev, in sicer mestni svetnik Alex de Guzman.
Drugi krog predsedniških volitev poteka na Vzhodnem Timorju, ki ga je po indonezijski zasedbi leta 1975 pretresalo dolgoletno nasilje. Volivci bodo izbirali med premierom Joseom Ramosom-Horto, ki je v prvem krogu dobil 22,6 odstotka glasov, in gverilskim borcem Franciskom 'Lu-Olom' Guterresom, ki se je v drugi krog uvrstil z 28,79 odstotki glasov. V kolikor bo zmagal Gutterresom, se pričakujejo protesti privržencev Hortojeve vladajoče stranke Fretilin. Vzhodni Timor sicer tudi po prihodu mednarodnih enot in osamosvojitvi leta 1999 še naprej pretresajo spopadi raznih frakcij.
Predsedniški režim terorja Roberta Mugabeja se nadaljuje v Zimbabveju. Tako je policija nasilno prekinila protest sodnikov – med drugim jih je nekaj pretepla - ki so imeli shod zato, ker je oblast aretirala dva odvetnika, ki zastopata opozicijske aktiviste. Te je oblast obtožila detonacije bomb. V marcu sta med srečanjem opozicije po policijskem posredovanju življenje izgubila dva človeka. Mednarodna skupnost in Afriška unija opozarjata Mugabeja, naj spoštuje opozicijo, a se ta izgovarja, da hočejo njegovi politični nasprotniki zanetiti anarhijo v državi. Zimbabve je sicer v veliki gospodarski krizi z 2.200-odstotno inflacijo, medtem ko ima samo vsak peti prebivalec redno službo.
Za gospodarsko krizo v Palestini pa je Izrael sedaj obtožila tudi Svetovna banka. Ta Tel Aviv obtožuje že znanih dejstev, da ne spoštuje podpisanega dogovora iz leta 2005 s Palestinci o olajšanju gibanja in dostopa ljudi in dobrin do palestinskih ozemelj, kar onemogoča gospodarske vezi med okupiranim Zahodnim bregom in Gazo. Seveda pa se mora Svetovna banka vprašati tudi, kakšno odgovornost za gospodarski razsul Palestine nosijo nekatere njene članice, ki družno z Izraelom podpirajo sankcije proti Palestini, po tem ko je na zadnjih volitvah večino glasov prejelo gibanje Hamas – ki mu Zahod ne priznava legitimnosti.
Skočimo za konec v Ljubljano, kjer je svetniški klub SDS še enkrat jasno dokazal svoje predsodke. Tako se svetniki SDS občine Ljubljane ob prazniku mesta ne bodo udeležili slavnostne seje, kjer bodo podeljene plakete in nagrade glavnega mesta z enim samim razlogom: ker bo nagrado med drugimi prejel tudi bivši predsednik Slovenije Milan Kučan. Razlog za bojkot pa naj bi bil ta, da Milan Kučan v mestnem svetu ni bil imenovan soglasno oziroma z dvotretjinsko večino. Izjave iz svetniškega kluba Ljubljane SDS pa nam niso hoteli podati.
ODPOVED: OFF je pripravil Urh, sledi Nevromoment TomažaZ o prazničnem revidiranju zgodovine.
Komentarji
komentiraj >>