Ponedeljek, 20.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok piše Maja M.
Torek, 21.1. ob 14h: O dogajanju na področju ustanavljanja primorske univerze piše Lucija
Sreda, 22.1. ob 14h: V tokratni oddaji govorimo o informacijskem omrežju o izobraževanju v Evropi, imenovanem Eurydice.
Četrtek, 23.1. ob 14h:
Ponedeljek, 20.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Ljubljanska in mariborska univerza ne nasprotujeta ustanavljanju primorske univerze, sta na rektorski konferenci, ki je bila petnajstega januarja v Ljubljani, poudarila rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger in prorektor Univerze v Mariboru Željko Knez. Po Mencingerjevih besedah se v ustanavljanje omenjene univerze ne nameravajo vmešavati, so pa pripravljeni za nekaj let priskočiti na pomoč z ljubljanskimi profesorji, vendar – citiramo: to ne sme biti trajen način pomoči. Tudi nekateri profesorji mariborske univerze imajo že dovoljenja za delo na primorski univerzi. Na rektorski konferenci so predstavniki obeh univerz govorili tudi o drugih zadevah, med drugim o prehodu na integralni način financiranja, delovno-pravni zakonodaji in financiranju znanstveno-raziskovalnega dela.
Glede ustanovitve podiplomske šole Jožefa Stefana je Mencinger dodal, da so prišli do soglasja in da bo Univerza v Ljubljani soustanoviteljica te šole, ob čemer je zahtevala tudi vpliv na njen program. To se mu sicer zdi popolnoma razumljivo, saj se mnogi predmeti "pokrivajo".
Ljubljanska in mariborska univerza sta, kar se tiče Krovne pogodbe za leto 2003, različnih mnenj. Predstavniki obeh univerz naj bi imenovali delovni skupini s tega področja. V Ljubljani problem predstavlja tudi "cena" študenta, saj na akademiji študent "stane" sedemnajstkrat več kot denimo na Ekonomski fakulteti.
Nekaj pozornosti na konferenci so namenili tudi uvajanju evropskega kreditnega sistema študijskih izmenjav. Po besedah enega od predstavnikov Univerze v Ljubljani naj bi petkrat več slovenskih študentov hodilo na izmenjave v tujino, kot pa pride tujih študentov v našo državo, kar že predstavlja nekakšen beg možganov.
Vendar očitno takega mnenja niso na Finskem, kjer bo konec januarja ena izmed univerz organizirala mednarodni teden, katerega glavni namen je, da finske študente seznani z državami kandidatkami za EU ter z možnostmi njihovega nadaljnjega študija v tujini. Ob tej priložnosti organizirajo razstave in predavanja o različnih državah. Slovenija je v zadnjem času vse bolj zanimiva za finske študente. Od lanskoletnega odprtja rezidenčnega veleposlaništva na Finskem je za začasno dovoljenje za bivanje v Sloveniji zaradi študija zaprosilo 10 finskih študentov in študentk, ki odhajajo na šestmesečno izmenjavo študentov, bodisi na Univerzo v Ljubljano ali v Maribor, v zadnjem času pa tudi na Gea College v Piran. Na Finskem na vseh štirih univerzah po zadnjih podatkih našega veleposlaništva študira okoli deset slovenskih študentov.
Danes pa bo Finsko obiskala tudi delegacija Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Tam bodo podpisali memorandum o znanstvenem sodelovanju.
Poglejmo še, kaj je v preteklem tednu počel šolski minister Slavko Gaber. Petnajstega januarja je na Radiu Slovenija dejal, da je vladi predlagal zamenjavo dveh državnih sekretarjev. Za novo državno sekretarko za področje osnovnih šol in vrtcev je predlagal Judito Kežman, za državnega sekretarja za področje srednjih šol pa Elida Bandlja. Na vprašanje, ali bo zamenjal tudi sekretarja Stanislava Pejovnika, je odgovoril, da o tem še ni sprejel odločitve, pred časom pa je napovedal, da bo zamenjal največ polovico od šestih državnih sekretarjev na ministrstvu.
V petek se je minister sestal z vodstvom mariborske univerze. Pogovarjali so se o uvajanju novih študijskih programov in smeri, o financiranju pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela, o krovni pogodbi, ki naj bi jo podpisali v kratkem, ter o prehodu na integralni način financiranja univerz v prihodnjem letu. Minister je izjavil, da bodo po vsej verjetnosti lahko začeli študij medicine v Mariboru v šolskem letu 2004/2005. Gaber je potrdil tudi odločenost vlade, da v Mariboru dodatno okrepi univerzo, da postopno vzpostavi pogoje za medicinsko fakulteto in to institucijo požene tudi v tek. Pri ustanavljanju medicinske fakultete računajo tudi na pomoč in podporo Mestne občine Maribor.
Prav tako v petek se je slovenska delegacija za znanost na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport v Atenah udeležila konference Evropske unije o spremljanju nacionalnih raziskovalnih politik. Namen konference je poleg obravnave in izmenjave dosedanjih rezultatov projekta tudi načrtovanje druge faze projekta na področjih človeških virov za raziskave in razvoj, javnih in zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj, vpliva raziskav in razvoja na konkurenčnost in zaposlovanje, znanstvene in tehnološke produktivnosti, promocije kulture raziskav in razvoja ter javnega razumevanja znanosti, so sporočili z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Namen projekta je pomagati raziskovalnim politikam v državah članicah, da se v procesu medsebojne primerjave, izmenjave in učenja povezujejo ter napredujejo pri doseganju večje razvitosti gospodarstva in celotne družbe.
Med državami kandidatkami je bila najbolj aktivna ravno Slovenija. Ministrstvo je izdalo tudi posebno publikacijo z rezultati projekta z naslovom »Kazalci za spremljanje nacionalnih raziskovalnih politik«. Slovenija je zato dobila vabilo, da poleg treh držav članic, Nemčije, Finske in Avstrije, v plenarnem delu konference predstavi svoje izkušnje z uporabo rezultatov projekta pri preoblikovanju nacionalnega sistema raziskav in razvoja.
In še novica za bolj ekološko osveščene. V biološkem središču v Ljubljani je potekala že sedma borza projektnih predlogov v okviru regionalne pobude za podporo raziskovalno-razvojnemu sodelovanju v regiji Alpe-Jadran, imenovane TriCo, v kateri sodelujejo zraven Slovenije še severovzhodna Italija in Avstrija, v zadnjih letih pa so se ji pridružile tudi Nemčija, Madžarska in Hrvaška. Tokratna borza je bila na temo »Trajnostno urejanje prostora in ranljivi ekosistemi«. Državni sekretar za znanost na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Zoran Stančič, je opozoril na zgoščenko, ki so jo predstavili na otvoritveni konferenci šestega okvirnega raziskovalnega programa Evropske unije v Bruslju novembra lani, in na nov skupni slovenski raziskovalno-razvojni spletni portal.
Za konec pa še informacija za računalničarje:
Na Univerzi v Ljubljani bodo po vzoru »ACM International Collegiate Programming Contest« priredili tekmovanje, ki je bilo do leta 1998 še posamično, od leta 1999 pa tekmujejo tričlanske ekipe. Te v petih urah poskusijo rešiti čimveč problemov. Zmaga ekipa, ki ima na koncu največ rešenih problemov. Za vse dodatne informacije lahko pišete na naslov tekmovanja acm@fmf.uni-lj.si.
Oddaje Univerzitetne redakcije si lahko tudi preberete. Seveda na strani www.radiostudent.si. Današnji informaativni blok je spisala Maja Murn.
Torek, 21.1. ob 14h: Primorske univerze letos še ne bo
Zagovorniki in pobudniki ustanovitve primorske univerze že dolgo bijejo plat zvona. Kot rezultat teh prizadevanj se je že leta 1997 v okviru revije “2000” rodil zajeten zbornik, v katerem številni avtorji, med njimi nekateri ugledni akademiki, izražajo svojo podporo univerzi na primorskem in utemeljujejo njeno upravičenost in neobhodnost ter predstavljajo zgodovino prizadevanj za le-to. V tem času je beseda "univerza" postala neizbežna, le ime se je še iskalo. V zraku pa je viselo vprašanje: Univerza na Primorskem do leta 2000 ?
Zdaj se piše že 2003, univerze na primorskem pa še vedno ni in je tudi v tem letu še ne bo. Oktobra lani je Svet za visoko šolstvo sicer ugotovil, da Univerza na Primorskem lahko nastane, vlada pa dober mesec dni kasneje sprejela odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem in ga poslala v državni zbor. “Univerza bo državna in bodo zanjo veljali zakoni, ki veljajo za javne zavode. Slovenija bo z novo univerzo bolj uravnotežena v potencialu znanja.” Je takrat izjavila zdaj že bivša ministrica za šolstvo, znanost in šport, primorka Lucija Čok.
Kljub njenim optimističnim napovedim Univerza na Primorskem prvih študentov v prihodnjem študijskem letu še ne bo sprejela. Vlada namreč soglasje k razpisu za vpis na visokošolske zavode za naslednje študijsko leto sprejema vsako leto decembra. Nov razpis je izšel 15. januarja in v njem še ni tretje univerze. Kljub temu so seveda razpisana tudi študijska mesta za programe visokošolskih zavodov, ki se vključujejo v Univerzo na Primorskem.
Gre za manjšo univerzo s približno 3800 študenti. Imela bo skupno raziskovalno bazo in skupno podiplomsko šolo in bo dopuščala nastajanje visokošolskih središč. Ta se že odpirajo v Kopru, Sežani in Novi Gorici. UP bo združevala sredstva vseh članic, ki imajo koncesijo. V letu 2003 ta sredstva iz proračuna znašajo 1,15 milijarde tolarjev. Sicer pa vlada trenutno odločala tudi o uredbi o globalnem financiranju visokega šolstva, ki naj bi teklo vzporedno z nastajanjem tretje univerze.
Na dan izida letošnjih razpisov za vpis v visoko šolstvo in višje strokovno izobraževanje pa se je zgodila tudi rektorska konferenca, na kateri sta rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger in prorektor Univerze v Mariboru Željko Knez med drugim podala svoji stališči do ustanavljanja tretje univerze. Po Mencingerjevih besedah se v ustanavljanje omenjene univerze ne nameravajo vmešavati, so pa pripravljeni za nekaj let priskočiti na pomoč z ljubljanskimi profesorji, "vendar to ne sme biti trajen način pomoči".
Knez pa je poudaril, da je potrebno ustanavljati nova visokošolska središča, "vendar le na osnovi kvalitete". Ustanavljanje drugih univerzitetnih središč po njegovem ne sme iti na račun obeh sedanjih univerz, kar pomeni, da je za novo univerzo potrebno zagotoviti sredstva, ki so potrebna za kvalitetno pedagoško in raziskovalno delo, od obeh univerz pa se ne sme pričakovati, da bi financirali tretjo univerzo.
Članice UP bodo Fakulteta za humanistične študije Koper, Pedagoška fakulteta Koper, Turistica - Visoka šola za turizem Portorož, Visoka šola za management Koper, Visoka strokovna šola za zdravstvo Izola, Znanstvenoraziskovalno središče Koper in Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper. Pedagoška fakulteta v Kopru in Fakulteta za pomorstvo in promet sta zaenkrat še članici Univerze v Ljubljani vendar sta že pred časom vložili vlogi za priključitev v primorsko univerzo.
Februarja lani je senat fakultete glasoval o usodi Fakultete za pomorstvo in promet. Sklep o izstopu iz Univerze v Ljubljani ni bil sprejet. Rektor Univerze v Ljubljani, dr. Mencinger meni, da bi njen prestop na primorsko univerzo koristil tako tej univerzi kot tudi Univerzi v Ljubljani. Univerza z razmetanimi šolami in učitelji, ki se vozijo od drugod, po njegovem mnenju ne more dobro delovati.
Ideja o ustanovitvi tretje univerze v Sloveniji torej zori že dolgo časa. Upajmo, da sadeži naporov po tem dolgem zorenju ne bodo podlegli gnitju, temveč bodo dolgemu procesu primerno žlahtni.
(Lucija G.)
Sreda, 22.1. ob 14h: Eurydice, informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi
Dandanes smo že povsem navajeni, da ima vsaka tretja beseda, ki jo slišimo ali preberemo predpono –euro. Članice Evropske unije in države, ki bi to rade postale se pač primerjajo in tekmujejo na vseh področjih. V današnji oddaji bomo govorili seveda o področju izobraževanja, konkretno o nastanku in razvoju ter pomenu informacijskega omrežja o izobraževanju v Evropi, imenovanega Eurydice.
Leta 1995 sta se Evropski parlament in Evropski svet odločila, da začneta s programom Socrates, katerega glavni cilj je izboljšati kakovost izobraževanja otrok, mladine in odraslih z močnejšim medsebojnim sodelovanjem v Evropi ter izboljšano dostopnostjo do izobrazbe.
Eurydice, informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi je nastalo že davnega leta 1980, od nastanka programa Socrates, leta 95, pa je postalo del le-tega. Z Maastrichtskim sporazumom so bili leta 92 narejeni odločilni koraki k oblikovanju Evrope. Po novem je postalo področje skupnega delovanja tudi izobraževanje.
Evropsko izobraževalno informacijsko omrežje je bilo ustanovljeno z dvojnim ciljem: spodbujati izmenjavo informacij in izkušenj med oblikovalci politike in s temi informacijami seznanjati vse tiste, ki delajo na področju izobraževanja v Evropi. Informacije so podane v obliki primerjav, poudarjanja raznolikosti, ter izpostavljanja skupnih točk.
Namen omrežja ni poenotiti različnih izobraževalnih sistemov ali zakonodaj posameznih držav članic temveč zadovoljiti najrazličnejšim potrebam pri skupnih vprašanjih izobraževanja. Izobraževanje v Evropi postaja vse bolj raznovrstno in ta raznolikost predstavlja bogastvo.
Omrežje vključuje države EFTE (torej Islandijo, Liechtenstein in Norveško), ki po Sporazumu o evropskem gospodarskem prostoru v njej sodelujejo kot polnopravni partnerji. Od leta 1996 pa je Eurydice odprta še za države srednje in vzhodne Evrope: Bolgarijo, Češko Republiko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenija ter Ciper. Slovenija je članica od leta 1997.
Eurydice deluje na dveh ravneh: na ravni Nacionalnih enot, ki so jih ustanovila ministrstva za šolstvo držav članic, in Evropske enote, ki jo je ustanovila Evropska komisija za to, da koordinira omrežje in usklajuje njegove aktivnosti.
Omenjena mreža vključuje tudi skupno bazo podatkov o izobraževalnih sistemih v Evropski uniji in državah Evropskega gospodarskega prostora , imenovano Eurybase. Nacionalne enote ob finančni pomoči Evropske komisije v rednih časovnih presledkih svoje podatke v tej bazi posodabljajo in tako zagotavljajo kakovost in zanesljivost informacij. Zadnji podatki so za leto 2001.
Izobraževalni sistemi posameznih držav so opisani na podlagi enotnega kazala vsebine in enotne oblike organiziranosti gradiva, to pa raziskovalcem izobraževalnih sistemov držav članic Evropske unije precej lajša podrobnejše raziskovalno delo. S pomočjo te skupne baze podatkov, ki osvetljuje številne vidike izobraževalnih sistemov, zagotavlja Eurydice širjenje kakovostnih informacij o državah, vključenih v omrežje. Na ta način ima svoje lastno, stabilno, sistematično in zelo uporabno delovno orodje za pripravo najrazličnejših tematskih študij, ki zajemajo vse države. Kot tako je dober primer učinkovitega delovanja informacijskega sistema v omrežju. Le-to je odprto in dinamično.
Mnoge koristne informacije so na voljo vsem, ki so kakorkoli povezani z izobraževanjem. Da bi zagotovili učinkovito širjenje informacij in zajeli v krog uporabnikov kar največje možno število ljudi, so k sodelovanju in uporabi informacij povabljena zlasti središča za informiranje in dokumentiranje v šolah, univerzah ter javnih zavodih, organizacijah in upravnih organih, katerih dejavnost je povezana z nacionalnimi in evropskimi izmenjavami, ki se ukvarjajo samo s področjem izobraževanja.
Že leta 1995 je imela Eurydice "domačo stran" na strežniku EUROPA, ki je prek Interneta omogočila dostop do prvega, v tem mediju objavljenega prispevka o strukturi izobraževalnih sistemov. Nadaljnji razvoj je nesluten razvoj Interneta samo še pospešil, tako da so sedaj že skoraj vse publikacije in baze podatkov dostopni na naslovu www.eurydice.org, na strani www.mszs.si/eurydice/ pa se lahko informirate o delovanju slovenske enote Eurydice.
(Lucija)
Komentarji
komentiraj >>