Sreda, 16. 5. 2007
jasna
V nocojšnjem RŠ koncertu vas peljemo v zibelko fada, kjer je od najmanjših nog z njim odraščala Mariza, njegova današnja najperspektivnejša predstavnica. Zgodba o njeni glasbeni poti se je začela v zgodnjem otroštvu po preselitvi iz Mozambika v staro lisbonsko četrt Mouraria. Prav tam je Mariza prvič doživela pristen zvok fada preko glasov lokalnih pevk in pevcev, ki so v majhnih tavernah spontano prepevali o svojih usodah, natopljenih z občutki žalosti, jeze, trpljenja, hrepenenja, ljubosumja ali pa ljubezni in sreče. Imen ali obrazov starih fadistov se Mariza sicer ne spominja več, a vendarle nosi v svoji podzavesti zvočno sliko njihovih čustev, ki jo zliva v lastno petje. (v celoti!) ...
* V nocojšnjem RŠ koncertu vas peljemo v zibelko fada, kjer je od najmanjših nog z njim odraščala Mariza, njegova današnja najperspektivnejša predstavnica. Zgodba o njeni glasbeni poti se je začela v zgodnjem otroštvu po preselitvi iz Mozambika v staro lisbonsko četrt Mouraria. Prav tam je Mariza prvič doživela pristen zvok fada preko glasov lokalnih pevk in pevcev, ki so v majhnih tavernah spontano prepevali o svojih usodah, natopljenih z občutki žalosti, jeze, trpljenja, hrepenenja, ljubosumja ali pa ljubezni in sreče. Imen ali obrazov starih fadistov se Mariza sicer ne spominja več, a vendarle nosi v svoji podzavesti zvočno sliko njihovih čustev, ki jo zliva v lastno petje.
In če nekdo od petega leta starosti v vsaki ulici in za vsakim vogalom sliši fado ter ga intenzivno vsrkava vase, kot je to počela Mariza, smo lahko prepričani, da ne pretirava, ko reče, da ga resnično razume in živi ter da skozi njega razume tudi sebe. Že kot deklica je nastopala v restavraciji svojih staršev še preden je sploh znala brati. Mariza je, sicer s krajšo pavzo, ki so jo povzročila stališča v njenih najstniških letih, vrsto let postopoma oblikovala svojo izraznost enkrat tedensko v majhnih, intimnih lisbonskih interierjih. Leta 2003 pa je na pobudo bodočega producenta svojo strast do fada prvič materializirala na nosilec zvoka.
Po izidu prvenca, med katerim so Marizi v njenih poznih dvajsetih nekateri očitali, da je še premlada, da bi pela z življenjem šibani fado, je pevka samo v nekaj letih dokazala, da njenega talenta in interpretativne veščine ne gre spregledati. Kmalu ji je utegnilo doseči ne le vrh portugalske glasbene scene, temveč se tudi povzpeti na velike svetovne odre, okrasiti z etabliranimi nagradami in postati nova ambasadorka razmerno zakotnega žanra svetovne glasbene zapuščine.
Marizi je namreč edini uspelo nadaljevati vlogo fadiste v globalnih merilih, ki jo je v preteklost ponesla pred slabim desetletjem preminula Amalia Rodrigues. Vpliv najpomembnejše osebnosti žanra, ki jo Mariza izjemno spoštuje, je neizogibno vnesla v svojo interpretacijo tudi sama, zaradi česar je bila od začetka tarča neizogibnih obsodb o posnemanju “kraljice fada”. Res pa je tudi, da se s tem neizogibno srečuje malodane vsaka fadista mlajše generacije.
Kar jo razlikuje od ostalih predstavnic novega fada pa je dodajanje njegovi najbolj “pravoverni” obliki ščepec netipičnega. Na svojih albumih je klasičnem kanonu fada, ki narekuje petje v črnini in ob spremljavi portugalske kitare, akustične kitare ter basa, Mariza s svojimi producenti razgibala inštrumentarij ter svojo pevsko in scensko izraznost. Poleg vokalnega pridiha popa, jazza ali bossanove je v njeni glasbi možno slišati s pihali popestreno tipkanje po klavirju ali harmoniki, ki ga bogato obvijajo bogati godalski aranžmaji.
Za takšen orkestralni pristop je pri Marizinem ustvarjalstvu najbolj zaslužen znani brazilski glasbenik in producent Jacques Morelenbaum, ki je v svojem življenjepisu stkal močne vezi z glasbeniki kot so Antonio Carlos Jobim, Caetano Veloso ali pa Ryuichi Sakamoto. In ravno z Morelenbaumovo asistenco se je Mariza v nekem trenutku odločila, da je napočil čas za povzetek dosedanje kariere, ki ga je septembra leta 2005 okronala s koncertom v rojstnem mestu pred več kot 20.000 ljudmi.
Koncertni album preprostega naslova Concert em Lisboa je naslednje leto izdan kot album, pri katerem audio zapis spremlja dodatni DVD dokumentarnega tipa. Naslovljen Mariza And The Story Of Fado film raziskuje korenine in razvoj žanra prek intervjujev in nastopov Marize in drugih fadist ter prek pogovorov s tamkajšnjimi glasbeniki in strokovnjaki. V Lisboni posnet DVD vsebuje tudi arhivske posnetke starejših pevk in pevcev, vključujoč razvpito Amalio Rodrigues.
Sam koncert, ki ga bomo slišali nocoj, se je zgodil v vrtovih pred znano trdnjavo Belém v okolici Lisbone, s prelepim pogledom na reko Tajo. Vizualni ambient se je prelival z zvočnim, s katerim je suvereno gospodaril Marizin vokal. Med petjem jo je spremljala lisbonska simfonija pod vodstvom samega Jacquesa Morelenbauma. Njene najbolj znane pesmi s prvih treh albumov so tokrat bile prirejene za orkester, s katerim so sedaj zaživele v bogatejši luči. Čeprav bi Marizi zaradi takšnega pristopa marsikateri fado čistunec očital odmik od njegovega resničnega zvoka, ji ne bi mogel zanikati moči interpretacije, ki v nobenem trenutku ne izgubi tesnega stika z jedrom fada, z občutkom tistega, čemur se v luzofonskem svetu reče saudade. Pri tem sama Mariza poudarja, da za prepevanje fada nista nujni žalost in hrepenenje, marveč gre za globoko razgaljanje sebe in svojih čustev na skorajda religiozen način.
Takšna izjava ne preseneča, saj je pevkino resnost in zrelost ter spoštljivost do fada moč čutiti med celotnim koncertom. Prodoren, trmast alt priča o njeni močni osebnosti, ki z lahkoto obvladuje z občutki ogromne množice obiskovalcev, ki izvedbe njenih intimističnih nokturnov velikodušno nagradijo z aplavzi. Odrska prezenca pevke, ki je trenutno na vrhuncu kariere, med interpretacijo različnih stilov fada ne niha, saj se enako spretno znajde tako v pesmih plesnega in igrivega tipa kot tudi pri najbolj žalostnih napevih, ki pa v njenem izročilu seveda prevladujejo. Marizi uspe prenesti poslušalcu svoja čustva na silen način, pri čemer ji uspe svoj glas ustaviti pred padcem čez rob. O težkih in izčrpajočih čustvih poje strastno in dramatično, a vendarle obdrži nadzor in dostojanstvo v svojih rokah.
Med lisbonskim nastopom, na katerem je, razumljivo, ujete daleč več energije kot na ponekod razvodenelih ali sterilnih studijskih različicah, Mariza sicer ne prinese še neslišanih pesmi. Največ jih prevzame z zadnjega studijskega albuma Transparente, ostale pa s prvih dveh albumov, med katerimi se, tako kot vedno, najde kakšno priznanje Amaliji Rodrigues, z njeno znano skladbo Ó Gente Da Minha Terra z ovacijami občinstva tudi zaključi najpomembnejši koncert svoje dokaj mlade kariere.
Upravičeno je misliti, da bo prihodnost Marize kot glasbenice vsekakor svetla, zelo verjetno pa je tudi to, da bo črke svojega imena v zgodovino priznanih fadist v svetovnem merilu vrezala še močneje. Ljubljanske ljubitelje žanra čaka Marizino “dihanje fada”, kot mu sama rada reče, na letošnji Drugi godbi, kjer bo diva novega fada nastopila v soboto, 26. maja
pripravila Jasna Črnjarić
Komentarji
komentiraj >>