V prejšnji oddaji Cigule migule smo postavili tezo, da je mogoče pojem glasbe razširiti tudi na druge živalske vrste. Med raznolikimi akustičnimi signali, ki jih proizvajajo živali namreč lahko odkrijemo tudi nekatere glasbene elemente – npr. zapletene vzorce in ritme, alternacijo, posnemanje drugih zvokov, petje v tonalnih načinih, petje v sozvočju z drugimi primerki vrste in celo nekakšen ples v ritmu svojega napeva.

Z glasbenimi elementi v živalskem oglašanju se ukvarja zoomuzikologija, veda, ki smo jo orisali v prejšnji oddaji, danes pa bomo na kratko predstavili še sorodno področje bioakustike – biološke vede, ki se ukvarja z raziskovanjem proizvajanja in recepcije zvokov pri živalih. Tako proučuje fiziolologijo organov za proizvajanje zvokov, slušnih organov ter funkcijo oglašanja živali in odnos teh zvokov do okolja.

Zanimivo je, da je začetnik bioakustike prav na Dunaju delujoči slovenski biolog Ivan Regen, ki je leta 1925 razvil posebno cvrčalo s katerim je zaigral v duetu s murnom. Kasneje je murnovega samca postavil pred mikrofon in njegovo petje prenašal prek zvočnika. Samice so namesto se k samcu začele pomikati proti zvočniku. Po raziskavah zgradbe in delovanja murnovih cvrčal, t.i. stridulacije (čričkanja) je Regen kasneje proučeval še sluh pri murnih in kobilicah.

Tradicija poslušanja insektov, predvsem čričkov in kobilic ima sicer na Daljnem Vzhodu že stoletja dolgo tradicijo. Čričke so lovili in gojili v kletkah ter jih uporabljali kot zvočno kuliso za nadomeščanje doživetij v naravi ali meditacijo – podobno kot se danes uporabljajo »novodobne« (newage) zgoščenke s posnetki oglašanja živali. Melanholična očutja, ki jih je vzbujalo njihovo petje čičkov so na Japonskem prelivali v verze o minljivosti, žalosti ob izgubi ljubljene osebe in samoti osamljenega murna, ki kliče svojo ljubo samico.

Žuželke sicer proizvajajo zvoke, ki običajno presegajo obseg zaznave človeškega ušesa: bodisi je višina oglašanja previsoka ali pa je ritem proizvajanja zvokov prehiter. Med tistimi žuželkami, ki jih lahko poslušamo tudi ljudje so poleg čričkov in kobilic zelo znani tudi škržati. Njihovim napevom se je med štiri desetletja trajajočimi raziskavami na področju bioakustike posvečal tudi slovenski biolog, akademik prof. dr. Matija Gogala. Ta je oglašanje škržatov predstavil tudi na poljudni zgoščenki Pojoči škržati Slovenije, ki jo je pred nekaj leti izdal Prirodoslovni muzej Slovenije. Raziskave Matije Gogale so doživele tudi zanimivo vzporednico v ustvarjanju skladatelja Boštjana Perovška, nekdanjega sodelavca Radia Študent. Perovšek je posnetke oglašanja čričkov, škržatov, stenic in ptičev uporabljal v nekaterih svojih elektronskih kompozicijah. Ob koncu oddaje bomo prisluhnili delčku zgoščenke Pojoči škržati Slovenije v katerem bomo poleg opisa oglašanja škržata slišali še vrsto jesenovega škržata, ki je najbolj znan v naših krajih.

Komar se je oženil iz Tolovaj Mataj: Stari grehi, nova sramota (Druga godba, 1996)

Oglašanje jesenovega škržata iz Matija Gogala: Pojoči škržati Slovenije (Prirodoslovni muzej Slovenije, 1998)

Današnjo oddajo Cigule migule, v kateri smo prisluhnili oglašanju škržatov, je pripravil Peter Kus . Z njo vam nismo želeli le vzbuditi skomin po poletnem poležavanju v borovih gozdičih ampak vas tudi spomniti na 22. maj, dan biotske raznovrstnosti.