Prejšnji teden sem bil med vožnjo po Drenikovi ulici nič hudega sluteč grobo posiljen. V glavo mi je butnil dvojni jumbo plakat. Ne tak za ugoden nakup, kjer za ceno dveh dobiš štiri, niti ne za kremo s katero devetdeset od stotih žensk v toliko in toliko dneh izgubi toliko in toliko centimetrov špeha. Ta plakat je sicer tudi nekaj prodajal. Revijo Demokracija namreč. Na njem je citat predsednika Janeza Drnovška, da je zdaj slabše, kot je bilo konec osemdesetih. Izjava je priložena črno-beli fotografiji, na kateri je predzadnji vrhovni poveljnik oboroženih sil pokojne SFRJ, Drnovšek v SMB uniformi v družbi visokih oficirjev JNA.
Prejšnji teden sem bil med vožnjo po Drenikovi ulici nič hudega sluteč grobo posiljen. V glavo mi je butnil dvojni jumbo plakat. Ne tak za ugoden nakup, kjer za ceno dveh dobiš štiri, niti ne za kremo s katero devetdeset od stotih žensk v toliko in toliko dneh izgubi toliko in toliko centimetrov špeha. Ta plakat je sicer tudi nekaj prodajal. Revijo Demokracija namreč. Na njem je citat predsednika Janeza Drnovška, da je zdaj slabše, kot je bilo konec osemdesetih. Izjava je priložena črno-beli fotografiji, na kateri je predzadnji vrhovni poveljnik oboroženih sil pokojne SFRJ, Drnovšek v SMB uniformi v družbi visokih oficirjev JNA.
Navrgli smo tri akronime iz enciklopedije mitologije prejšnje širše domovine, ki jih vseh nepolnoletni morda ne razumejo. Kot tudi naš plakat ni namenjen sporočanju tistim brez volilne pravice. Nenavadno, kaj, da reklamna akcija zanemarja tako pomemben segment potrošniškega telesa? A nerazumno le, če verjamete drugemu napisu, ki se glasi »10 let tednika Demokracija« in ki še enega v nizu onesnaževanj okolja in pameti predstavlja kot oglaševalsko akcijo. Imamo torej opraviti s trgovino ali s politikantskim pamfletom? Oziroma, ali prvo v trenutni gospodarsko-politični konstelaciji sploh izključuje drugo?
Umetnik je verjetno hotel, da razglas beremo takole: glejte ga, Drnofšeka, bolje se je počutil v uniformi okupatorske srbo-četniške vojske, pa še brke je imel, kot sedaj, ko smo v EU, pa BDP nam je večji pa več pijač z mehurčeki mamo.
Če ne pristanete na predpostavko, da je bilo zelo narobe, da je funkcija predsednika predsedstva Jugoslavije vključevala tudi poveljevanje ljudski armadi in če v uniformirancih poleg Drnovška nočete videti peklenščkov, ki so skušali zgolj in samo preprečiti tisočletni karantanski sen o vključitvi v NATO, potem boste v plakatu videli le dolgočasno upodobitev nefotogeničnih stricev z rdečimi peterokrakimi na čelu.
Tudi če vas niti malo ne briga, kaj je počel eden od predstavnikov vladajoče elite pred dvajsetimi leti, ste ob pogledu na pričujoči dizajn prisiljeni kupiti avtorjevo teorijo zarote. Oglasni panoji namreč niso zato, da bi zakrivali pogled na precenjene nepremičnine. Mimoidoči hoče dojeti, kaj mu tabla sporoča. Tu pa se homo sapiens ujame v lastno past in utegne regresirati v odjemalca desničarskega vica. Ali, kot bi dejal Rastko Močnik, podmena je tu pogoj za razumevanje sporočila. Samodejna želja bralca je razumeti tekst, v tem primeru slikovni. Da bi pred panojem torej ne obstal kot Pigmejec pred kupom snega ali turist pred zaprto Moderno galerijo v Ljubljani, razbijajoč si glavo z vprašanjem, kaj je to čemur ne vem imena, smisla in razloga, je dešifrant voljan sprejeti vsiljeno mu ključno trditev. To, da je Drnovšek bolesten in škodoželjen vojskovodja fantomske armade.
Se pa sporočilo lepo veriži v nadaljnja navodila zdravi kmečki pameti takole: tudi na čelu potencialnega in potentnega predsedniškega kandidata Pahorja je še zaznati odtis rdeče zvezde. Ergo, volite raje onega aspiranta, ki ga podpirata med drugimi prvak kič-človekoljubja, Gianni Rijavec, in človeška ribica, ki ji nobena reka ni dovolj dolga, Strelov Martin. Dragi vozniki in drugi udeleženci v prometu, juriš na prestol predsednika države je v polnem teku. V prihodnjih mesecih si ne zatiskajte oči pred bombastičnimi slogani, imejte pa pri roki apaurine.
Medalja ima bojda dve strani, torej ju ima tudi naš jumbo plakat. Za pano se je splazil kolega spodaj podpisanega in tam ugotovil, da sploh ne gre za perfidno propagando klerikalcev in desničarjev, temveč prej za nekontrolirano raketo psevdo zbadljivega uma. Na hrbtni strani je namreč na lastne oči videl sedanjega urednika Demokracije, kako v zadnji generaciji slovenskih nabornikov podpisuje svečano zaobljubo taisti inkriminirani JNA, da bo za socialistično ureditev SFRJ dal tudi svoje življenje. Danes novinar in predstavnik konzervativne inteligence, se je takrat, čeprav napol v šali, ki bi jo retroaktivno lahko diagnosticirali kot nadkompenzacijo pol-ozaveščene butastosti, spraševal, ali crni barut pomeni Črni Baron. Ampak ne bodimo zlobni. Ljudje se spreminjajo in osebnostno rastejo, mar ne?
Stopimo korak nazaj v prihodnost. Demonizacija Drnovška naj bi imela vsaj še dva kratkoročna učinka za buldožer vladajoče koalicije. Še malček naj bi kompromitirala predsednika, ki si je drznil iz tajnega fonda tajne službe tajno plačati vozovnico t.i. specialistu za svojo bolezen. Zdi se, da bi bilo Šturmovim ljubiteljskim detektivom bolj naravno, če bi se predsednik v neposrednem televizijskem prenosu po kolenih priplazil od Prešernove do Onkologije, spotoma na Hrvatskem trgu preklel sporazum z Račanom, ki je itak že v peklu, in se za ozdravitev priporočil pri Jezusu Kristusu v bližnji vatikanski ambasadi, ne pa da uvaža nekega cigana iz Indije.
In drugi kolateralni učinek? Ko bo neuravnovešeni bolnik predlagal novega neuravnoteženega strokovnjaka za mesto guvernerja Banke Slovenije, bo edino razumno slednjega zavrniti. Četudi bo to Dušan Mramor, med drugim kandidat za eno od ministrskih mest v Janševi vladi. Ali pa bo premier zaigral pametnejšega in popustil ter svojim veleumom v parlamentu naročil, da so za.
Ampak glej ga zlomka, mar vam trobimo, da sta polemični humor raziskovalne revije Demokracija in slovenski pomladniki dvoje kril iste fronte? Je to podmena, ki jo vsiljujemo tako, pod šankom?
How yes no!
Ivo Poderžaj
Komentarji
komentiraj >>