Kam se podati na pot iskanja zaposlitve? Če na primer nimate pojma, kaj bi sploh radi počeli v življenju, in bi radi svoje izkušnje popestrili z novimi izzivi, je dostikrat najbolje, da greste po nasvet k strokovnjaku. Vprašanje je sicer, ali takšni strokovnjaki sploh obstajajo. Obiskali smo namreč sejem zaposlitve z laskavim imenom »Svetla kariera«, kjer bi, po nazivu sodeč, pričakovali vsaj vzpodbudno besedo ali dve. Kam se podati na pot iskanja zaposlitve? Če na primer nimate pojma, kaj bi sploh radi počeli v življenju, in bi radi svoje izkušnje popestrili z novimi izzivi, je dostikrat najbolje, da greste po nasvet k strokovnjaku. Vprašanje je sicer, ali takšni strokovnjaki sploh obstajajo. Obiskali smo namreč sejem zaposlitve z laskavim imenom »Svetla kariera«, kjer bi, po nazivu sodeč, pričakovali vsaj vzpodbudno besedo ali dve. Več o sejmu pa nam je sicer povedal organizator:
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Mp3 on TTRS/Oddaje/UNIVERZA/organizator.mp3 čas= 0´ 33´´
Vtč: »Glejte moram povedat ...«
Iztč: »... premoženjska in ostala svetovanja.«
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Sejem se je bolj osredotočal na raznovrstna predavanja. Ta pa so obiskovali predvsem tisti, ki zaposlitev že imajo in so hoteli slišati kvečjemu kak nasvet ali mnenje o možnostih boljše zaposlitve. Tovrstna predavanja so bila sicer zastonj. Kako bi ne bila, ko pa so predavali tudi takšni zaslužkarji kot na primer Matjaž Gantar, Adolf Zupan ali lisjak Aleš Lisac in pa tudi nekateri vrhunski športniki. Ali pa neizpolnjene misice.
Zastonj pa ni bilo tisto pravo svetovanje. Novi in stari iskalci zaposlitve so namreč imeli možnost strokovnega svetovanja in izdelave psihološkega profila. Če si plačal pet evrov, si lahko vstopil v oddeljen del sejma, kjer so te z velikim veseljem pričakali tako imenovani strokovnjaki. Ti so po akcijski polovični ceni za »borih« 50 evrov izdelali psihološki profil iskalca zaposlitve in posledično njegove možnosti na trgu dela. Hah. Študent potrebuje 50 evrov, ne pa da jih mora dati za to, da ugotovi, da ni primeren za nobeno drugo delo kot za kakšnega pospeševalca prodaje ali zavarovalniškega agenta.
Takšne vrste dela pa je bilo pravzaprav vse, kar so podjetja na tem sejmu ponujala. Pospeševalci prodaje, telefonsko anketiranje, morebiti še kakšno programiranje ali pa tehtanje zlata in srebra. Skrivnost sicer ostaja, kakšno delo je ponujala Zveza študentskih klubov Slovenije – ŠKIS. Če bi vsaj opravljala funkcijo pravičnega nadzora nad dogajanjem, bi bila morebiti celotna zadeva bolj prebavljiva.
Čeprav je zaposlitveni sejem velikodušno podprl in odprl sam župan bele Ljubljane, je bil že v osnovi obsojen na propad. Praktično nikjer ni bil oglaševan, posledično pa je bila obiskanost porazna, čeravno je organizator trdil drugače:
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Mp3 on TTRS/Oddaje/UNIVERZA/obiskanost.mp3 čas= 0´ 38´´
Vtč: »Recimo sama obiskanost sejma ...«
Iztč: »... na nagradno igro in tako naprej.«
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Sejem se je – kot rečeno – osredotočal na brezvezna predavanja, kjer so že uspešni ljudje pridigali tistim, ki bi to želeli postati. To so počeli na vsem znan način. Delajte to, kar hočete, in uspešni boste. Pa tudi če ne, boste vsaj notranje izpopolnjeni in se vam bodo odprle neslutene možnosti. Nekateri so hoteli tudi »Prebuditi milijonarja v sebi« in zbuditi lažne upe.
Z željo po večji enakopravnosti zaposlitvenih možnosti ljudi s posebnimi potrebami, za katere ima malokdo posluh, so le-ti na zaposlitvenem sejmu predstavili svoje predloge, kako rešiti situacijo. Njihov namen pa ni bil le brezkompromisno omogočiti vsem invalidom pravične zaposlitve. Do zaposlitve namreč lažje prideš s primerno izobrazbo. To pa je po besedah Miroslava Nedeljkoviča z Društva študentov invalidov Slovenije še težje pridobiti kot samo zaposlitev. Zato so se na Društvu študentov invalidov odločili predstaviti projekt EQUAL, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V tem projektu so se osredotočili predvsem na možnosti študentov invalidov pri izobraževanju in enakopravnih možnostih zaposlitve. Neposluh delodajalcev in izobraževalnih ustanov za ljudi s posebnimi potrebami je namreč prav neznosen. O projektu sta več povedala Katarina Gorenc in Miroslav Nedeljkovič:
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Mp3 on TTRS/Oddaje/UNIVERZA/equal.mp3 čas= 1´ 13´´
Vtč: »Torej tukaj na tej, na tem sejmu ...«
Iztč: »... smernice na to temo.«
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Čeprav je organizator zaposlitvenega sejma Svetla kariera trdil, da je bilo obiskovalcev še in še, pa razstavljalci niso delili istega mnenja. Večina jih je namreč povedala, da je bilo obiskovalcev okoli 200 na dan, kar se s številko osem do deset tisoč nekako ne sklada:
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Mp3 on TTRS/Oddaje/UNIVERZA/podjetje.mp3 čas= 0´ 21´´
Vtč: »V bistvu smo, ustavili so se ...«
Iztč: »... premalo obiskovalcev, sploh.«
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Organizator je trdil, da je bilo precej večje zanimanje za predavanja, kjer so se slovenski tajkuni predstavili zainteresirani javnosti. Tako lahko torej sklenemo, da je bil sejem namenjen predvsem promociji že uveljavljenih bogatunov, ne pa študentom iskalcem zaposlitve.
Med zdolgočasenimi delodajalci in lari-fari bogataši se je sprehodil Jure G.
Komentarji
komentiraj >>