Sredi maja v Beograd začne vdirati neznosna vročina. Ohladi se šele zvečer, ko ulice po celodnevnem segrevanju postanejo nekoliko znosnejše. Že več let zapored spomladi poteka po beograjskih muzejih dan, ko so vsi muzeji odprti pozno v noč. Letos se je to zgodilo devetnajstega maja. Noč muzejev je vzporedno potekala v Beogradu in še v štiridesetih drugih evropskih muzejih. Tudi zato, ker je od prejšnjega oktobra beograjska noč muzejev priključena evropski noči muzejev, ki jo med drugim podpira tudi Svet Evrope.

Noč muzejev letos prvič ni potekala le v Beogradu, pač pa še v 7 srbskih mestih istočasno. V Beogradu noč muzeja poteka v več kot pedesetih različnih prostorih in tako v dogajanje vključuje različne manifestacije - od performansov do razstav in tudi koncertov. Zgodi se dvakrat v letu. Maja in septembra. Od prve pomladne noči muzejev 2005, ko je manifestacijo obiskalo 20 000 ljudi, pa do letošnje, se je dogodek razvil v nekaj velikega. Število obiskovalcev je namreč preseglo številko stopetdeset tisoč. To je še posebej fascinantno, če pomislimo, da pri noči muzejev ne gre za neko masovno žurko, temveč za kulturno prireditev v pravem pomenu besede.

Vse to kaže, da gre za ogromen projekt. Presenetljivo je, da za organizacijo ne skrbi mesto Beograd ali pa kakšna uveljavljena kulturna institucija. Od samega začetka gre za skupino ljudi z imenom »NoćMuzeja«. V glavnem jo sestavljajo umetniki, kritiki, zgodovinarji umetnosti in sociologi kulture. Sredstva za realizacijo prihajajo iz različnih virov, tako srbskih kot tujih. Koncept tega edinstvenega dogodka pa je beograjska skupina povzela po konceptu, ki podobno idejo že več kot deset let uveljavlja v okoli stodvajsetih mestih po svetu, kjer se noč muzejev včasih dogaja tudi na več kot petsto različnih prostorih naenkrat.

Letos si je bilo devetnajstega maja v eni noči tako mogoče ogledati med seboj na videz popolnoma nepovezane dogodke. Medtem ko je v »Muzeju privrememene umetnosti« potekala razstava »Ars fumandi-Umetnost pušenja« se je nedaleč stran, v muzeju Crvene Zvezde, dalo videti zbirko osvojenih nogometnih pokalov in posnetkov znamenitih srbskih golov. Razstava »Seks, delo in družba« je razkrinkala vlogo seksa in spolov v sodobni družbi, vzporedno pa je na drugi lokaciji potekala revija najboljših kratkih filmov na svetu. Revija je v Beograd pripotovala prav zaradi prikazovanja v noči muzejev.

Izbor je bil torej pester. Največ pozornosti je po besedah organizatorjev pritegnila razstava v etnografskem muzeju, ki je predstavila še danes žive, srbske poročne običaje. Etnografski muzej je za to noč obljubljal posebno presenečenje, ki naj bi se zgodilo pet minut do polnoči. Presenetila je višja kustosinja etnografskega muzeja in avtorica razstave Vesna Dušković. Ob polnoči se je namreč pred gosti poročila s svojim izbrancem.

Ena vstopnica je kupila možnost ogleda vseh razstav in eventov. Toda zagotovo je le malokateremu muzejskemu navdušencu uspelo videti vse. Organiziran je bil sicer brezplačni mestni prevoz, toda vseeno je fizično nemogoče obiskati vse, kar se je pripravilo. Četudi se izbor zmanjša in med dogodki naredi selekcijo, gre še vedno težko. Na noč muzejev se mora tako tudi gledalec ali temeljito pripraviti in se organizirati, ali pa popolnoma brez načrtov zajadrati med ponujenim. V vsakem primeru je možnost videti kaj res zanimivega in tudi zabavnega, precej velika. Ne sme ga motiti le dejstvo, da se po muzejskih hodnikih valijo trume ljudi. Toda tudi masa ljudi se kot sestavni del muzejske noči pravzaprav vklaplja v njen koncept. Muzeji tako za določen čas postanejo prostor druženja in privabijo ljudi, ki sicer morda ne najdejo časa za obisk.

Iz Beograda se je oglasila Nina Slokar Boc