Petek, 1. 6. 2007
hellga
V danasnji tolpi chekiramo hip hop fusharski bizarni dvojec, ki se slisi priblizno tako kot ce bi peaches padla v depro in se napila skupaj s CocoRosie. Bunny rabbit aka Melisa Rincon priskace kmalu s svojo ljubico na Metelkovo. Preverite! (v celoti!)
* Danes se prvič družimo z latinoameričanko iz New Yorka Meliso Rincon na vokalu in njeno prijateljico Black Cracker na elektro bitih, ki bosta s svojim rahlo bizarnim elektrom junija priskakljali v Klub Gromka na Metelkovi. Njun prvenec, ki je izšel pri založbi, kjer šefujeta Coco Rosie je žanrsko precej enoten in se giblje nekje na območju elektronike ter underground hip hopa. Mladoletno izi popevanje se fokusira večinoma okoli ene strukture – bunny rabbita – ne, se opravičujem, v eni zgodbi izjemoma nastopajo tudi pink poniji, kar pa naznanja že celoten koncept albuma. Roza zajci, dihanje za ovratnik in lolitovsko pridušeno popevanje se seveda vrtijo zgolj okoli osnovnih bruklinskih tem: okoli seksa, prasic in pištol in zatorej s svojo vsebino vodijo v oznako ženskega gangsta rapa, molovski zafušani odkloni pa prej v oznako pms bizarka norih žensk.
No, če sta si punci za role model vzeli Peaches, je treba dodati, da trenutno še zelo zelo zaostajata za tetko Breskvico. Kar pogrešam, je vsekakor malce več energičnosti in raznolikosti, saj prvenec Bunny rabbit deluje bolj kot en sam dolg komad o cenzuriranih besedah in antipopovskih izletih ter si s tem, bolj kot ne, izsili pridih alternative. Morda ne bi škodilo malce več konkretnejšega raziskovanja v smeri, ki jo Bunny rabbit lepo nakažeta v nekaj komadih Lucky bunny foot in Bunny baby, kjer zelo na kratko uporabita kakšen tehno oz. dnb beat ali pa Rio grande, kjer se raztezneta v rock dimenzijo.
Beati in spoken word se lepo povezujejo v eno, zadeva teče umirjeno kot bi prisostvovali rimam pri skakanju gumitvista v peskovniku šolark, ki so ravnokar odkrile, da ima izgovarjanje grdih besed nedvomno že nekakšen vpliv na okolico. Nekaj pa za ta album zagotovo velja – morda na prvi posluh daje vtis hkrati zamorjenega in praznega – da bolj ko ga poslušaš, bolj poslušljiv postaja, morda ravno zaradi svoje majčkenosti. Na njem je namreč vse majčkeno, beati, glasek in besede. Vse deluje kot da bi vklopili mikrofone v majcenem kompletu Barbie sveta, pri tem, da je Barbie seveda huda alternativka – lezbijka, poredna punca in še mehičanka povrhu.
Za razliko od tegale zahtevnega univerzuma, v katerem se kot hobotnice kotalimo posuti z vsemi živčnimi končiči našpičeni v vertikalo, je na plati Lovers and crypts vse tako enostavno, nekomplicirano in nežno, da človeka zapelje naravnost do »stupid is beautiful«. Glede na to, da take vrste živali poredko srečamo v naših logih, iz naslova radovednosti priporočam ogled latino blondike naslednji teden na Metelkovi.
pripravila Urša Červ
Komentarji
komentiraj >>