Ponedeljek, 4. 6. 2007
Anže
O prijateljstvu med britanskim premierom Blairom in ameriškim predsednikom Bushem ter kako je to prijateljstvo vplivalo na Blairovo odločitev o invaziji na Irak, čeprav mu tja britanskih vojakov ni bilo treba poslati.
Zadnjih deset let Veliki Britaniji vlada tako imenovana Nova laburistična stranka, njen premier v tem celotnem obdobju pa je, zdaj odhajajoči Tony Blair, ki je stranko do prve zmage na volitvah popeljal leta 1997. Po treh volilnih zmagah je desetega maja Blair z naslednjimi besedami napovedal svoj odhod.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Blair je novo laburistično stranko premaknil proti sredini in ideološko sledil Billu Clintonu, saj je stranko prikazal kot fiskalno odgovorno ter socialno napredno. Njegovo prijateljstvo s Clintonom je bilo izredno močno, skupaj sta namreč naredila prvi in do tedaj največji korak k miru na področju Severne Irske, s skupnimi silami sta izsilila bombardiranje Srbije v času nebuloz Slobodana Miloševiča na Kosovu. Njuno prijateljstvo je takole opisal William Cohen, takratni minister za obrambo v ameriški administraciji.
///////////////////////////////////////////////////////////
Leta 2001 pa se je v življenju Blaira pojavil novi, na volitvah dejansko ne izvoljeni, ameriški predsednik, ki sliši na ime Bush. George Bush.
//////////////////////////////////////////////////////////
Po liberalnem Clintonu se je v Beli hiši pojavil eden najbolj konzervativnih predsednikov polpretekle ameriške zgodovine. Bush, ki deluje kot antipol Billu Clintonu, je za Blaira predstavljal težavo, saj bil odločen zadržati dobre odnose in povezanost med Združenimi državami in Veliko Britanijo. Njuno prvo srečanje se je zgodilo februarja 2001 na ameriškem letovišču Camp David. Takole se prvega stika spominja takratni angleški ambasador Christopher Meyer.
///////////////////////////////////////////////////////////
Condolezza Rice je takrat svoje napovedi glede prijateljstva britanskega premiera in ameriškega predsednika strnila v zgodbo o humorju in zobni pasti.
///////////////////////////////////////////////////////////
Skupna zobna pasta je bila le zgornja plast njunega prijateljstva, nerazdružljivo sta se povezala na področju, ki ga do tedaj Tonyu Blairu ni pripisoval praktično nihče. Govori Tim Allen, eden od tiskovnih predstavnikov Tonya Blaira:
///////////////////////////////////////////////////////////
Kako in zakaj sta se z Bushem tako dobro ujela na spiritualni ravni, je kasneje s svojo slikovito retoriko povzela Condolezza Rice.
///////////////////////////////////////////////////////////
Ko je devet dni po enajstem septembru izredno zasedal ameriški kongres je bil Tony Blair edini tuji državnik v publiki, kar je v svojem govoru omenil predsednik Bush.
///////////////////////////////////////////////////////////
Kmalu za tem se je po začela vojna v Afganistanu, kjer so v okviru Nata sodelovale tudi britanske čete. Ker pa boj proti talibanom in teroristom, ki naj bi se skrivali po jamah v Afganistanu, očitno ni bil dovolj, se je po hitrem postopku in predvsem po tihem v Washingtonu že začelo govoriti o invaziji na Irak in prvi v vrsti zaveznikov je bil Tony Blair. Govori bivši angleški ambasador Christopher Meyer.
///////////////////////////////////////////////////////////
V svoji naglici, da osvobodi iraško prebivalstvo tiranije in še bolj pomembno, da uniči nuklearno nevarnost, ki naj bi jo predstavljal Sadamov Irak, se je ameriška administracija invazije lotila izredno površno, kar je bilo kmalu jasno tudi britanski strani.
///////////////////////////////////////////////////////////
Vsem opozorilom navkljub je bil Blair odločen, da je treba Sadama odstraniti. Za začetek vojne pa je potreboval resolucijo Varnostnega sveta OZN in s tem francoski glas v varnostnem svetu. Glasu pa, spomnimo, ni dobil zaradi nasprotovanja takratnega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki se je v napovedih kako bo potekala vojna, pokazal v preroški funkciji. Govori Stephen Wall, Blairov osebni svetovalec do leta 2004.
///////////////////////////////////////////////////////////
Seveda resolucije Varnostnega sveta ni bilo, a sta se Bush in Blair vseeno odločila za invazijo na Irak. Osupljivo pa je dejstvo, da je Bush Blairu predlagal, naj vseeno ne pošlje svojih vojakov v boj. Govorita takratni ameriški obrambni minister William Cohen in Condolezza Rice.
///////////////////////////////////////////////////////////
Zakaj se je Blair odločil, da pošlje britansko vojsko v Irak, s pomanjkljivimi načrti in kljub nasprotovanju velikega dela svoje javnosti? Ena od razlag se najde v prijateljstvu z Bushem, še posebej v temelju tega prijateljstva, ki sliši na ime religija. Krščanska religija. Kako točno vera vpliva na odločitve Tonya Blaira pa najlepše povzame njegov družinski prijatelj Barry Cox.
///////////////////////////////////////////////////////////
Vse izjave, ki ste jih slišali v tokratnem Zeitgeistu so pobrane iz dokumentarca z imenom 'The Blair Decade'. Link do torrenta z dokumentarcem pa najdete na www.radiostudent.si. Zeitgeist je pripravil brezverni Anže.
/////////////////////torrent link do dokumentarca//////////////////////////
Komentarji
komentiraj >> Re: Religija kot temelj prijateljstva med Blairom in Bushem ter vojna v Iraku ko
miro [10/01/2008]
Kje bi se dalo dobiti slovenske ali vsaj italijanske podnapise za ta film?
odgovori >>
Re: Religija kot temelj prijateljstva med Blairom in Bushem ter vojna v Iraku ko
Anže [15/01/2008]
meni jih ni uspelo najti, drugače bi jih že priložil. Problem je v tem, da teh dokumentarcev se ne da videt nikjer drugje kot na netu.
odgovori >>