Četrtek, 7. 6. 2007
BIGor
Urbani trubadur z londonsko dušo prepleta rock steady, punk, folk kantavtorstvo, hip hop, ska, drum'n'bass, reggae v mozaično glasbeno zmes, ki z mestno liriko, polno vrlega eklekticizma, sproži dobro voljo in optimizem. Panic Prevention je novodobni London Calling, Jamie T pa še en izstopajoči glasnik angleške mladine! (v celoti!)
* Razgibano in bogato glasbeno dogajanje na Otoku so sprožile nove glasbene generacije, ki so ga podprli in tudi pretirano preveličali mediji - od specializiranega in razvejanega britanskega glasbenega tiska in nacionalnih časopisov kot je The Guardian do elektronskih medijev, med katerimi izstopa BBC-jev Radio One z novim časom prilagojeno uredniško politiko. Popularna glasba je dobila novi, sveži veter ne glede na prepotencirano razlaganje o krizi glasbene industrije. Sveža kri in nova imena so s prilagoditvijo novemu pretoku informacij skozi internet kanale dale namig, da se tudi v teh časih da prebiti potrošniško ledino. Na ponovno vzcvetelem glasbenem polju so se znašli tudi prerojeni veterani in še živeče legende, ki so se odzvale na to aktualno glasbeno vihro z obuditvijo svojega polpreteklega dela.
Vendar bolj kot goli reunioni, ki jim ni videti konca, navdušujejo dolgi spiski uveljavljajočih se imen. Med njimi se seveda najdejo tudi številni zajedavci, ki jih bo čas slej kot prej poteptal. So pa tudi takšni, ki jim bo šele čas dal veljavo in osmislil njihov pomen mimo trenutne slave in hvalospevov, s katerimi so pospremljeni v preboju skozi žvečilni stroj glasbene industrije. Že danes to bodoče mesto v zgodovini jamčijo svežina, neprepotentnost, iskrenost, izvirnost in tudi mladostniška navihanost. Prav takšen je Jamie T z letošnjim prvencem Panic Prevention, ki se nam ponuja kot obvezen glasbeni artikel čez poletje.
Z albumom Panic Prevention je enaindvajsetletni mladenič z južnega dela Londona, natančneje iz Wimbledona, zaobjel svojo dosedanjo klubsko-glasbeno pot, na katero je stopil kot urbani trubadur. Na klubskih solističnih nastopih, s katerimi je priklical na dan primerjave z Billyem Braggom, je publiki talal doma narejene glasbene mikse, ki so kolažno zaobjemali številna imena reggaeja, skaja, punka, hip hopa, drum'n'bassa in popa. Pravzaprav je šlo za njegove klubske mikse za londonski klub v Sohu 12 bar, kjer je stalni gostujoči didžej še danes. Prelet čez spisek izbranih, ki si ga lahko ogledate na njegovi spletni strani, razkriva njegov glasbeni navdih, ki v srži zaobjema londonski multi-kulti lonec. Ta je tudi rdeča nit njegovega avtorskega glasbenega ustvarjanja. Do konca svojih dni ožigosan z glasbo skupine The Clash je s svojim prvencem ustvaril nov London Calling, saj skozi njegove skladbe odmevajo londonske ulice in multikulturni utrip te svetovne metropole. Številne vplive in idole je zaokrožil v zelo razgibano glasbeno poetiko, ki ne zaobjema le kopico žanrskih in podžanrskih značilnosti, ampak je dozorel v sadež otoške glasbene govorice.
Ko sta ga lani Damon Albarn in clashovec Paul Simonon povabila k spremljanju njunega projekta The Good, The Bad And The Queen na britanski turneji, je Jamie T razširil svojo živo prezentacijo s spremljevalnim bendom Pacemakers, ki ga zvesto spremlja pri živi uglasbitvi navihanega glasbenega hibrida. Šlo je predvsem za utrditev samozavesti tega mladeniča, ki je clashovski punk-reggae-rock steady nadgradil s kopico zanimivih glasbenih vnosov. Z njimi je zaobšel vrzeli in pokazal na njihovo prepletenost in medsebojno součinkovanje in soodvisnost. Vešče prepletena zadnja tri desetletja britanske popularne glasbe navdušujejo z zaokroženo in dorečeno multi-kulti eklektičnostjo, ki brezhibno diha in izvira iz njegovega kantavtorskega izhodišča. Primerjavam, ki nizajo imena ob že omenjenih Clash in Billyu Braggu še The Streets, Beastie Boys, Boba Marleya in mnoga druga velika imena, dodajmo njegovo podobnost z ustvarjalnimi principi Manu Chaa, saj je podobno kot on sposoben iz kantavtorskega nastavka razviti sproščeno in enostavno brezhibnost všečnih pesmi, ki so na samem robu preudarnega popa. Z vpletanjem drum'n'bassa in hip hipa poseže po triphopu Massive Attack, Portishead in Trickya ter se približa križancu Fun Boy Three iz zgodnjih osemdesetih let. Jamie T se s svojo glasbo odziva na multi-kulti glasbo preteklosti in v povezavi z aktualnim glasbenim dogajanjem postaja glasnik današnje britanske mularije.
pripravil BIGor
Komentarji
komentiraj >>