Ponedeljek, 11. 6. 2007
barbara
Za imenom Amiina se skrivajo štiri mlada dekleta, doma iz Rejkjevika. Maria, Hildur, Edda in Solrun vetrijo skupja svoje inštrumente še iz časov glasbene akademije in so nerazdružljive že dolgih 10 let. Strune njihovih godal so jih očitno prepletle za dlje časa, saj so dekleta zadnjih sedem let preživela na turnejah kot spremljevalni godalni kvartet s someščani Sigur Ros. Naslov njihovega prvenca Kurr, pomeni zvok ptičjega petja, žvrgolenje. In morda z naslovom ne bi mogle bolje zadeti bistva celotnega izdelka. Krhek, mil in tankočuten, z občasnim letom do sveta, ki so ga ustvarjale skupaj s kolektivom Sigur Ros, se album odvije od začetka do konca. Brez večjih pretresov se v naša ušesa izteče usklajeno in mirno, počasi kot med. (v celoti!)
* Za imenom Amiina se skrivajo štiri mlada dekleta, doma iz Rejkjevika. Maria, Hildur, Edda in Solrun vetrijo skupaj svoje inštrumente še iz časov glasbene akademije in so nerazdružljive že dolgih 10 let. Strune njihovih godal so jih očitno prepletle za dlje časa, saj so dekleta zadnjih sedem let preživela na turnejah kot spremljevalni godalni kvartet s someščani Sigur Ros. Naslov njihovega prvenca Kurr pomeni zvok ptičjega petja, žvrgolenje. In morda z naslovom ne bi mogle bolje zadeti bistva celotnega izdelka. Krhek, mil in tankočuten, z občasnim letom do sveta, ki so ga ustvarjale skupaj s kolektivom Sigur Ros, se album odvije od začetka do konca. Brez večjih pretresov se v naša ušesa izteče usklajeno in mirno, počasi kot med.
Kurr je tudi nastajal počasi, z vmesnimi pavzami, ki so si jih dekleta izborila med eno turnejo in drugo. V vsem tem času se je njihov glasbeni svet širil in širilo se je tudi znanje in veščine upravljanja z inštrumenti. Poleg godal, s katerimi so akademsko iznajdljive, se na albumu znajde cel kup inštrumentalij in pripomočkov: kitara, klaviature, mandoline, žaga, keltska harfa, vinski kozarci, ksilofon, harmonium, kalimbe, sintesajzer, tube in še marsikaj bi se lahko našlo. In z večino inštrumentov upravljajo kar same. Na pomoč jim je na bobnih priskočil le Orri iz bratskega kolektiva Sigur Ros pri komadu Lori. V svoje čarovnije vključujejo seveda tudi elektronske vrivke, ki jim na koncertih služijo predvsem kot pripomoček, brez katerega bi morale na odru najverjetneje igrati še z nogami.
Njihova glasba nastaja spontano. Začetnemu praskanju po strunah ene od članic, se postopoma pridružijo še ostale. Gre predvsem za način skladanja, pravijo Amiine v nekem intervjuju, ki je daleč od klasičnega šolskega komponiranja. Gre za eksperiment in za razpustitev strogih glasbenih pravil, s katerimi so se srečevale skozi vsa leta študija. Gre tudi za to, da niso sužnje ene melodije in enega ritma. Gre bolj za plastenje, s pomočjo katerega se skupaj spajajo njihovi posamezni svetovi. V tem njihovem glasbenem eksperimentu morda ne boste zaznali nič drastičnega. Zaznali boste mirno usklajenost in če si boste dopustili, se boste nehote z njimi potopili v svet brezkončne melanholije, ki je imajo očitno dekleta v sebi kar dosti.
Album Kurr je nastal predvsem kot potreba po odcepitvi od večjega kolektiva. Ne kot dokaz, temveč kot prava potreba, da tudi njihova glasba dobi končno obliko in se prevetri sama zase. In dekleta so to storile spontano. In prav skozi to spontanost se skozi celoten album odraža tista začetniška radost, ki pri večini, žal, s kasnejšimi izdelki izpuhti. Vse je odvisno od tega, kako jih boste poslušalci sprejeli. Dokler bodo Amiina ostale neke vrste stranski projekt, se bo pri njihovi glasbi morda ohranil pečat nedolžnega ptičjega petja. Njihov prvenec bo čez nekaj dni ugledal luč sveta tudi na evropskih tleh. Počakajmo na odzive.
pripravila Barbara Prassel
Komentarji
komentiraj >>