... debeli bolni otroci izgubili tožbo proti McDonaldsu ...
... vladajoče elite v Davosu rušijo svet, v Portu Alegru ga rešujejo borci za globalno pravičnost ...
... v Slonokoščeni obali novi spopadi ...
... referenduma o usodi venezuelskega predsednika ne bo ...
OFF PROGRAM NAPOVEDNIK
Trideset let je odbilo, odkar je vrhovno sodišče Združenega imperija ženskam dalo svoj blagoslov in jim obljubilo, da jih ne bo preganjalo, če se bodo odločile za splav. Ob tej obletnici so se pred vrhovnim hramom pravičnosti v Washingtonu zbrali nasprotniki in zagovorniki splava, da bi obeležili dan, ko je Američanka Jane Roe zmagala v borbi za svobodno odločitev o splavitvi.
Jane Roe, ki ji je v resnici ime Norma McCorvey, je medtem našla Jezusa in postala ena najodločnejših nasprotnic pravice do splava. Na oblast je po dolgoletni vladavini demokratov prišel republikanec in tudi oba domova kongresa so večinoma zasedli republikanci. Liberalno misleči vrhovni sodniki, ki jih je zaenkrat več kot konzervativnih, se starajo, Bushman pa obljublja, da bo na njihovo mesto imenoval mlade konzervativce. Stvari se obračajo v drugo smer, v smer ponovne zakonske prepovedi svobodne odločitve žensk o tem, kaj bodo storile z zarodkom, ki raste v njihovem lastnem telesu.
»Američani morajo zaščititi pravico nedolžnih otrok, ki čakajo na rojstvo,« je Bush povedal v svojem sporočilu nasprotnikom splava in dodal, da se borijo za pravo stvar, do katere jim bo pomagal sam. Kajti pobijanje embrijev, ki so namenjeni postati ponosni in privilegirani Američani, ne samo, da ni etično, ampak ni prav nič patriotsko.
Poslušate svobodni odločitvi žensk o vsem, kar se dogaja z njihovo dušo in telesom, naklonjeni Off info Radia Študent.
Evropska politična elita si je organizirala dolg sončen vikend ob morju. Zbrala se je v grškem obmorskem mestu Nafpljo na Peloponezu z opravičilom, da se mora pogovoriti o spremembah evropske strategije zaposlovanja in o posodobitvi evropskega socialnega modela. Dobro voljo jim krati misel na 10.000 protestnikov, ki naj bi jutri popoldne bučno in množično pokazali svoje nasprotovanje liberalni Evropi in bližajoči se vojni v Iraku, na katero se Evropska unija prav medlo odziva.
Grški socialni forum, ki združuje protirasistične, okoljske, pacifistične, sindikalne organizacije in levičarske stranke, pa že za danes napoveduje sprevod z naslovom "zaposlitev, ne bombe". Grška vlada je za krotenje protestnikov vpoklicala več kot 2000 policistov, med njimi je skoraj polovica pripadnikov posebnih enot za preprečevanje izgredov.
Pod geslom “Gradimo zaupanje” se je v elitnem smučarskem letovišču Davos zbrala kapitalistična svetovna smetana, da bi si svet, ki je padel s tirov, ukrojila po svoji podobi. Do torka bodo skušali najti rešitev iz ekonomske krize, v katero so svet pahnili predvsem škandali ameriških korporacij, pogovarjali pa se bodo tudi o možnih posledicah vojne v naftnem imperiju.
Na drugem koncu sveta, v brazilskem Portu Alegru se pod geslom “Drugačen svet je mogoč” družijo ljubitelji življenja iz vsega sveta. Na njihovem dnevnem redu je iskanje načinov, s katerimi bi peščici vladajočih pokazali, da sta vojna in sovraštvo nesmiselna. In da je svet, kakršnega delajo, popolnoma zgrešen, saj večino ljudi peha v bedo in revščino ter jih dela nesrečne.
Borbo za svobodo bijejo tudi v Slonokoščeni obali, kjer je bilo v svežih napadih tamkajšnjih aktivistov ubitih 29 civilistov. Tokrat so bombo vrgli libijski vojaški plačanci, ki slonokoščenim upornikom pomagajo pri boju proti vladavini predsednika Laurenta Gbagba. Ta veselo sodeluje s francosko vlado, ki se nadeja, da bo omogočila konec že štiri mesece trajajoče državljanske vojne. To bo skušala doseči na način, ki se ga je posluževala doslej: pogovori, pogovori in pogovori z obema stranema, ki pa ne vodijo nikamor. Uporniki zahtevajo odstop predsednika Gbagba in predčasne volitve.
Venezuelski narod, ki že osmi teden protestira proti samovolji predsednika Huga Chaveza, je doživelo veliko razočaranje. Vrhovno državno sodišče je prepovedalo referendum, ki ga je s svojimi podpisi zahtevalo več kot dva milijona Venezuelcev. Odličitev glede razsodbe je sodišču prišepnil sam grešni kozel Hugo in se s tem še bolj zameril svojemu narodu. Le kako dolgo mu bo še naklonjeno živeti?
Mogočna ameriška multinacionalka McDonalds se je srečno izvlekla iz civilne tožbe, ki so jo proti njej vložili starši debelih in bolnih ameriških otrok. Eden največjih fast food-ov na svetu naj bi jim izplačal odškodnino, ker jih ni opozoril, da se lahko zaradi njene hrane zredijo in si nakopljejo zdravstvene težave. Njujorško zvezno sodišče je tožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da nikjer na svetu ni zakona, ki bi ljudi ščitil pred njihovim lastnim pretiravanjem in da hrana v McDonaldsu ni škodljiva, če se človek z njo ne prenažira. Nihče nikogar ne sili, naj hodi v McDonalds in s tem škodi svojemu videzu, zdravju in blagostanju celotnega sveta, ki se z revščino in bedo spopada zaradi multinacionalk, kakršna je McDonalds.
Komentarji
komentiraj >>