Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 13. 6. ´07 ob 19.00 (ponovitev 20. 6. ´07 ob 10.00) GOON MOON: Licker´s Last Leg (Ipecac, 2007) (2901 bralcev)
Sreda, 13. 6. 2007
JureV



Goon Moon: Licker's Last Leg

V času, ko kot gobe po dežju rastejo superskupine, ki so sestavljene iz članov priznanih bandov, smo dočakali tudi zasedbo, ki ima korenine v stoner in industrial rocku. Tako se zasedbam kot so Tomahawk v alternativnem, Fantomas v eksperimentalnem, Me First and The Gimmie Gimmies v punk rocku pridružuje zasedba Goon Moon. Jedro skupine, ki jo predstavljamo v današnjem terminu tako tvorita Chris Goss in Jeordie White, poslušalcem verjetno bolj znan kot Twiggy Ramirez, ki je pred leti godel skupaj z Marilyn Manson-om. Po odhodu iz njegove spremljevalne ekipe se je pridružil bandu A Perfect Circle, drate pa vleče tudi kot najet glasbenik na živih nastopih Nine Inch Nails-ov. Druge polovice tega dua prav tako ni treba posebno predstavljati, Chris Goss vodja stoner legend Masters Of Reality in producent nekaterih najbolj kultnih albumov zadetega oziroma puščavskega rocka zasedb Kyuss ter Queens Of The Stone Age. Iz zadnjih dveh prihaja tudi najbolj znan gost, ki je sodeloval pri nastajanju albuma Licker's Last Leg, Josh Homme. Poleg njega gostujeta še Zach Hill iz Hella, še enih Ipecac-ovih varovancev, katerih album smo pred kratkim poslušali v tem terminu, ter Josh Freese, ki je bobnal pri kalifornijskih punkerjih The Vandals in sodeloval z Ramirezom pri Perfect Circle, kot studijski glasbenik pa sodeloval z imeni kot so Guns 'n Roses, Paul Westerberg in Suicidal Tendences. (v celoti!)

* V času, ko kot gobe po dežju rastejo superskupine, ki so sestavljene iz članov priznanih bandov, smo dočakali tudi zasedbo, ki ima korenine v stoner in industrial rocku. Tako se zasedbam kot so Tomahawk v alternativnem, Fantomas v eksperimentalnem, Me First and The Gimmie Gimmies v punk rocku pridružuje zasedba Goon Moon. Jedro skupine, ki jo predstavljamo v današnjem terminu tako tvorita Chris Goss in Jeordie White, poslušalcem verjetno bolj znan kot Twiggy Ramirez, ki je pred leti godel skupaj z Marilyn Manson-om. Po odhodu iz njegove spremljevalne ekipe se je pridružil bandu A Perfect Circle, drate pa vleče tudi kot najet glasbenik na živih nastopih Nine Inch Nails-ov. Druge polovice tega dua prav tako ni treba posebno predstavljati, Chris Goss vodja stoner legend Masters Of Reality in producent nekaterih najbolj kultnih albumov zadetega oziroma puščavskega rocka zasedb Kyuss ter Queens Of The Stone Age. Iz zadnjih dveh prihaja tudi najbolj znan gost, ki je sodeloval pri nastajanju albuma Licker's Last Leg, Josh Homme. Poleg njega gostujeta še Zach Hill iz Hella, še enih Ipecac-ovih varovancev, katerih album smo pred kratkim poslušali v tem terminu, ter Josh Freese, ki je bobnal pri kalifornijskih punkerjih The Vandals in sodeloval z Ramirezom pri Perfect Circle, kot studijski glasbenik pa sodeloval z imeni kot so Guns 'n Roses, Paul Westerberg in Suicidal Tendences.
Chris in Jeordie sta začela sodelovati kmalu po odhodu slednjega iz zasedbe Marilyna Mansona. Projekt, v katerega je bil vključen že prej omenjen bobnar zasedbe Hella Zach Hill, se je najprej začel le kot zabava, fantje so jammali v legendarnem studiu v kalfiornijski puščavi Rancho De La Luna, kjer so nastali albumi Kyuss-ov in Queens Of The Stone Age, najbolj znan pa je predvsem po kompilacijah Desert Sessions, ki so se odvijali prav tam. Kmalu po začetku skupnega igranja so fantje leta 2005 izdali svoj prvi album I Got A Brand New Egg Layin' Machine. O tem albumu nimam kaj dosti za reči, saj se žal nikoli ni pojavil v mojem predvajalniku. Po izdaji se je projekt za nekaj časa ustavil, saj je White odšel na dolgo turnejo z Nine Inch Nails-i, Hill pa se je posvetil svoji matični zasedbi Hella. A zaradi uživanja v skupnem delanju glasbe so se lansko leto znova zbrali in začeli delati na novem materialu, ki ga je letos založil Mike Patton pri svoji založbi Ipecac.

Licker's Last Leg nam prinaša raznovrstno glasbo, ki zajema vrsto različnih žanrov, od stoner rocka, prek industrialnih zvokov do hard rocka, bluesa, vsi pa zapakirani v skorajda že pop formo, tako da plošča ni niti najmanj enolična. Po vseh teh žanrih pa se ne sprehajajo od komada do komada, ampak vse vključujejo v eni skladbi. In prav to bi štel kot največji plus plošče, pa tudi to, da je cela plošča prav fin easy listening in po mojem jo lahko poslušajo prav vsi, tako manj kot tudi bolj zahtevni poslušalci. Tako začnejo ploščo z zvoki škripajočih godal, ki se mu pridružijo zvoki tolkal kakšne bossa nove, nadgradijo jih s kitarsko melodičnostjo stoner baladic in vokalom, ki bolj po formi kot zvočnosti spominja na bande tipa Placebo. In tako dalje skozi celo ploščo, od post punkerskih ritmov do riffov, ki bi jih lahko igrali tudi Rolling Stones, psihadeličnih zvokov, pa znova kitar, ki očitno vlečejo na Queens Of the Stone Age. Veliko vlogo dajejo v glasbi vokali. Polna je zelo nalezljivih refrenov, odlično so postavljeni tudi back vokali, ki polnijo zvok in mu dodajajo še dodatno globino. Prav tako so efekti na vokalih, reverbi, delayi pa tudi morph in vocoder uporabljeni prefinjeno in v pravih razmerjih glede na vokal. Tako da v nobenem primeru ne zmotijo, so skoraj neslišni, a vseeno jih je mogoče čutiti. Prav tako se ne bi mogel odločiti za vrhunec plošče, saj je vsak komad zase posebna zgodba. Vseeno bi rad izpostavil vsaj eno skladbo, to je priredba Bee Gees-ov Every Christian Lion Hearted Man Will Show You, ki si v njihovi preobrazbi nadene obleko, kot so jo nosili Beatles-i v svojih najbolj zatripanih časih ali pa Pink Floyd, ko je bil pri njih prisoten še pokojni Syd Barret.

Skratka, gre za eno boljših rockovskih plošč, ki sem jih slišal letos, ki pa ima tudi nekaj pomankljivosti. Največja je ta, da se na račun mešanja toliko različnih žanrov vsak komad sliši, kot da bi ga od nekje že poznal. Toda kljub temu gre še vedno za svojevrstno in dokaj originalno godbo, ki je kot nalašč za poletna potovanja z avtom. Tudi če bo z vami oseba, ki ji ni pri srcu distorzirana godba, bo zlahka prenesla to nadvse nalezljivo glasbo.

pripravil Jure Vlahovič


Komentarji
komentiraj >>