Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vojarizem voajerjev; torek, 19.VI.07 ob 16.00 (4683 bralcev)
Torek, 19. 6. 2007
leja



Klikni za veliko sliko: Dušan Moravec ima nov dokumetarni film.V pičlih treh mesecih je za vrat sopihajoč svojim fotoreporterskim kolegom, posnel dovolj materiala, da ga je bilo moč zmontirati v nov izdelek. Na prvi pogled je torej celovečerni film iz življenja slovenskih fotoreporterjev. Borut Peterlin, Matej Družnik, Nada Žgank, Miha Fras, Alenka Žavbi, Jure Eržen in Igor Mali so cvet slovenskega fotoreportestva, ki se je znašel na filmskem traku, premierno štrinajstega tega meseca v Kosovelovi dvorani. Večinska fotoreporterska srenja, ki se je zbrala tega dne v kletnih prostorih Cankarjevega doma, je željno pričakovala dokument lucidnosti njihovega poklica. Škripajoči ton, ki se je že po predhodnem Moravčevem opravičilu dogodil iz njemu neznanih razlogov, se je pridružila vsebinsko medla slika. Slednja je bila seveda brez najave.


Dušan Moravec ima nov dokumetarni film.V pičlih treh mesecih je za vrat sopihajoč svojim fotoreporterskim kolegom, posnel dovolj materiala, da ga je bilo moč zmontirati v nov izdelek. Na prvi pogled je torej celovečerni film iz življenja slovenskih fotoreporterjev. Borut Peterlin, Matej Družnik, Nada Žgank, Miha Fras, Alenka Žavbi, Jure Eržen in Igor Mali so cvet slovenskega fotoreportestva, ki se je znašel na filmskem traku, premierno štrinajstega tega meseca v Kosovelovi dvorani. Večinska fotoreporterska srenja, ki se je zbrala tega dne v kletnih prostorih Cankarjevega doma, je željno pričakovala dokument lucidnosti njihovega poklica. Škripajoči ton, ki se je že po predhodnem Moravčevem opravičilu dogodil iz njemu neznanih razlogov, se je pridružila vsebinsko medla slika. Slednja je bila seveda brez najave.

Moravčev dokumentarni film je takorekoč le bežen posnetek voajerskega fotografskega poklica. Ritem filma ostaja skorajda docela nespremenjen. Linearnost sedmih zgodb še dodatno stopnjuje monotonost, ki na žalost ne evocira niti enega samega pričakovanja. Delci iz življenja omenjenih fotoreporterjev so predstavljeni šablonsko. Zvrstijo se v takem vrstnem redu kot so navedeni na priložnostnem flajerju. In sledijo kopitu: kaj točno delaš; dva primera, zakaj to delaš; in kaj je point tvojega poklica. Torej slika, ki jo izriše Moravčev objektiv kamere je: fotoreporterstvo je šiht, z nadurami, veliko čakanja in krčnimi žilami. Ne duha ne sluha o zarotah, razkritjih, deep troughtih, aferah in golih prsih. So zgolj lipicanci, ženice brez elektrike, regate v portoroškem zalivu in filmski festivali. Velika drama se razblini že na prvem gala srečanju. Flow, požrtvovalnost, pogum razvodeni v prvem dežju na Žalah. In da ne bo pomote, kar nekaj slovenskih fotreporterjev je, ki so se približali slavnemu stavku Roberta Kappe: bližje kot sem klanju, boljša je fotografija. Vendar film Na prvi pogled prikaže zgol šiht. Drug pogled ne obstaja.

Ne le, da nas film oropa širšega konteksta, iz katerega je iztrgan, ampak tudi zelo skopo prikaže intimni milje posameznika. In če se zdi, da so posamezne zgodbe fotoreporterjev obvisele nekje v zraku, je izhajajoč iz tega upravičeno pričakovati nek intimejši kontekst. Vendar odgovora, kaj vleče Boruta Peterlina, zakaj točno se je Nada Žgank odločila za freelensertvo, in zakaj je Jure Eržen tako pogumen in perspektiven fotoreporter, ne dobimo.

Dober dokumentarec odstira resnico. Lahko je zgolj resnica banalnosti ali pa je tako epohalna in šokantna, kot je bil Bowling for Columbine, da postane mušter. Jedro je vedno poanta, nauk ali zgolj iskrica. Četudi je lahko zgodba še tako peklensko dobra, je resnica tista, ki naredi dokumentarni film kvaliteten. Torej Na prvi pogled, ne le, da nima poante, vendar je zgolj sfragmentirana različica posnetkov, ki jih je Moravec, sicer v dobri veri, posnel, vendar nelucidno in nekoherentno podal. Naloga, ki si jo je zadal, je bila prejkone težka. Voajerati za voajerji je docela težavno. Sicer ne nemogoče, vendar gre za težko opisljiv odnos zapletenosti, ki v Moravčevem primeru ne obrodi preveč dobrega izdelka.

Priznati apa je treba, da, navkljub vsebinski medlosti, predstavljajo posnetki iz življenja fotoreporterjev zgodovinski dokument. Historični so humor Igorja Malija, zvedavost Boruta Peterlina, odločnost Jureta Eržena in navidezno jebivetrstvo Mateja Družnika. To je prvi pogled. O zakulisju pa morda kdaj drugič.

Na prvo si je film ogledala Lea



Komentarji
komentiraj >>