Sreda, 27. 6. 2007
BIGor
Album Era Vulgaris je celo najbolj eksperimentalen album Queens Of The Stone Age doslej, je tudi svojevrsten primerek vulgarnih časov, v katerih živimo, vendar z nepremišljenostjo in necelovitostjo le doliva olja na vulgarnost in obscenost te ere. Postmodernistično poigravanje z neopunkovskimi napevi v kombinaciji z vreščečimi emo-doom-death metal vokali in izbruhi jih nevarno odpelje k sluzastemu popevkarstvu Suicidal Tendencies, aktualnih Linkin Park ali My Chemical Romance. Vpletanje krautrocka in psihedelije superskupin kot sta Cream ali Eagles ter še kakšna kraja znane fraze od Metallice in še koga je presenetljiv fakt brezglavega in brezciljnega obračanja šopa strani v ustvarjalnem procesu Queens Of The Stone Age. Skladbe z albuma Era Vulgaris je skupina pospremila s številnimi različicami, ki le še utrdijo prepričanje o brezglavi in nejasni poti ustvarjalnega procesa te skupine. (v celoti!)
* Pred dobrim mesecem smo na valovih Radia Študent v oddaji Naj za trenutek odloži delo... predvajali skladbo 3's & 7's z novega singla Queens of The Stone Age, ki je najavljal izid petega albuma tega rockovskega konglomerata. Takrat smo povlekli sklep, da - sodeč po omenjenem komadu - nimamo pričakovati česa posebej prevratniškega na novem studijskem albumu. Takrat, sredi maja, smo tudi ugotavljali, da je odhod basista Nicka Oliverija skupini na ustvarjalnem polju prej škodoval kot koristil. Njegovo odsotnost smo občutili že na prejšnjem albumu Lullabies To Paralyze, s katerim je skupina nakazala preusmeritve od master-albuma Songs For The Deaf. Pred osamljenim avtorjem Joshom Hommejem je bil prevelik zalogaj, da bi ga presegel z razpoložljivo ekipo glasbenikov in novimi sodelujočimi, gostujočimi kolegi. Ustvarjalni trio Hommeja in Oliverija z bobnarjem Davom Grohlom na Songs For The Deaf ostaja nenadkriljiva bomba, ki nas je oglušela pred petimi leti. Le v sanjah jo lahko kdo prekosi. Preteklo bo še kar nekaj časa preden se bomo spet srečali s tako bombastično skovanim kombom.
Sredi maja, ko smo razpravljali o skladbi s prihajajočega albuma Queens Of The Stone Age, si nismo mogli predstavljati, da nas bo Era Vulgaris, ki je naslov petega albuma, zmedel, presenetil in pustil z velikim vprašajem v oblačku nad glavo - ali so to sploh Queens Of The Stone Age?!? Če smo za predhodnji album Lullabies To Paralyze trdili, da je z njim obrnjena nova stran, bi lahko rekli za Era Vulgaris, da je obrnjen kar cel šop. S prepoznavnim zvokom Queens Of The Stone Age se srečamo zgolj v dveh skladbah, v 3's & 7'2 in bonus naslovni skladbi Era Vulgaris, v kateri sodeluje Trent Reznor. Preostalih deset skladb je raztrgan skupek, ki ne ohranja razvojne rdeče niti Queens of The Stone Age. Pretrgala se je!
Skupino Queens Of The Stone Age danes pooseblja frontman, kitarist in pevec Josh Homme, znan tudi po svojem burkaškem glasbenem puščavskem projektu Desert Sessions, ki je do danes ugledal že deset volumov in skozi katerega so šli najrazličnejši ožji prijatelji in povabljeni gosti iz sveta popularne glasbe. Tem sešnom ne moremo očitati brezglavosti, saj gre prej za ujet utrinek ustvarjalnega navdiha v studiju kot pa za premišljen glasbeni projekt, ki mu je glavno vodilo predvsem in samo zabava. Pesmi na albumu Era Vulgaris s svojo neosredotočenostjo, plehkostjo in nalašč poudarjeno nedovršenostjo rajcajo misel, da so nastajale v podobnem puščavskem, odklopljeno-zakajenem ambientu in tudi pod prisilo pogodbene nuje do založbe Interscope. Ustvarjalni postulat Queens of the Stone Age je že vseskozi vešče parafraziranje znanih rockovskih obrazcev, s katerimi so nas občutljivo zapeljevali, tokrat pa so s to šalo šli predaleč. Četudi skušajo biti sproščeni kot slovenska vlada, imajo povsem enako težavo - ne delajo dobrega dela! Za povrh pa so še lažno sproščeni in puščajo paranoičen vtis neobvladovanja realnosti!
Album Era Vulgaris je celo najbolj eksperimentalen album Queens Of The Stone Age doslej, je tudi svojevrsten primerek vulgarnih časov, v katerih živimo, vendar z nepremišljenostjo in necelovitostjo le doliva olja na vulgarnost in obscenost te ere. Postmodernistično poigravanje z neopunkovskimi napevi v kombinaciji z vreščečimi emo-doom-death metal vokali in izbruhi, jih nevarno odpelje k sluzastemu popevkarstvu Suicidal Tendencies, aktualnih Linkin Park ali My Chemical Romance. Vpletanje krautrocka in psihedelije superskupin kot sta Cream ali Eagles, ter še kakšna kraja znane fraze od Metallice in še koga, je presenetljiv fakt brezglavega in brezciljnega obračanja šopa strani v ustvarjalnem procesu Queens Of The Stone Age. Skladbe z albuma Era Vulgaris je skupina pospremila s številnimi različicami, ki le še utrdijo prepričanje o brezglavi in nejasni poti ustvarjalnega procesa te skupine. Josh Homme se je odločil iti s Queens of The Stone Age po šaljivi in družabni poti, kot jo je začrtal z Desert Sessions in Eagles of Death Metal. Morda bo na njej le srečal novega sodelavca, ki ga bo spravil k sebi in prispeval, da nas bodo novi albumi Queens Of The Stone Age spet navduševali. Tokrat pa si nikakor ne zaslužijo zagovarjanja. Tako nam za danes ostane, da prisluhnemo, preživimo in prežvečimo kvazi-šale, ki jih je Homme spesnil z bobnarjem Joeyem Castillom in kitaristom Troyem Van Leeuwenom. Skladbe Turnin' on The Screw; Sick, Sick, Sick; I'm Designer; Into The Hollow; Misfit Love; Battery Acid; Make It Wit Chu; 3's & 7's; Suture Up Your Future; River in the Road; Run, Pig, Run ter bonusom Era Vulgaris, nam nikakor ne bodo razširile obzorij.
pripravil BIGor
Komentarji
komentiraj >>