Ponedeljek, 27.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Torek, 28.1. ob 14h: Tokrat govorimo o predlogu skupine poslancev za višje državne subvencije za mesečne vozovnice dijakov in študentov.
Sreda, 29.1. ob 14h: Spregovorili bomo o zdaj že pregovorni muhavosti nekaterih FDV-jevskih in drugih univerzitetnih profesorjev, ki svoje knjige predpisujejo kot obvezno študijsko literaturo
Četrtek, 30.1. ob 14h: Izvedeli boste, o čem so se na 5. redni seji pogovarjali poslanci Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani.
Ponedeljek, 27.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
V Mariboru se še vedno bije bitka za Medicinsko fakulteto, medtem pa so pretekli teden dobili nove in obnovljene prostore na mariborski visoki zdravstveni šoli. S prizidkom je visoka zdravstvena šola, pridobila eno veliko in dve manjši predavalnici s skupaj 280 sedeži, pet učilnic, mikroskopirnico, kabinete za profesorje, dekanat, knjižnico, študijski referat, prostore za seminarske vaje in tri multimedijske učilnice. H kakovosti študijskega dela bo pripomogla tudi sodobna audio-vizualna oprema, ki med drugim omogoča spremljanje dogajanja v operacijski dvorani Splošne bolnišnice Maribor.
Visoka zdravstvena šola Univerze v Mariboru želi sicer čim prej prerasti v Fakulteto za zdravstveno nego. Zaradi prostorske stiske so imeli doslej študenti predavanja na sedmih različnih lokacijah. Zaradi povečanja in posodobitve so na visoki zdravstveni šoli omogočili, da je v razpisu za naslednje študijsko leto poleg 120 rednih, razpisanih še 120 mest za prvi letnik izrednega študija, kar so lahko doslej storili le vsako drugo leto.
V Sloveniji bo kmalu odprtih vseh 21 e-šol, ki jih je ministrstvo za informacijsko družbo načrtovalo do prve polovice leta 2003. Nedavno so e-šolo že odprli v Idriji, kmalu bo tudi v Zagorju, zadnjo tovrstno šolo pa so v petek odprli v Lendavi. Ministrstvo za informacijsko družbo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, šolami in lokalnimi skupnostmi izvaja projekt e-šole že drugo leto. Posamezniki imajo v e-šolah možnost, da se seznanijo z osnovami računalništva, uporabo programov za pisanje in oblikovanje besedila ter iskanjem najrazličnejših informacij po svetovnem spletu.
Pred kratkim smo v eni izmed oddaj predstavili oba letošnja razpisa, za vpis v višje šolstvo in visoko strokovno izobraževanje. Naš sogovornik je bil državni sekretar za višje strokovno in visoko šolstvo Stane Pejovnik, za katerega se je že takrat govorilo, da bi ga minister utegnil zamenjati, v petek pa smo izvedeli, da je ta odstopil kar sam. Minister za šolstvo, znanost in šport je že sprejel njegov odstop, ostali trije državni sekretarji, Zoran Stančič, Jakob Bednarik in Herman Tomažič ostajajo na svojem delovnem mestu, saj minister njihovih odstopov ni sprejel. Pejovnikov odstop bo ta teden obravnavala vlada, kateri je Gaber posredoval tudi predlog za imenovanje Andreje Barle Lakota za direktorico urada za šolstvo. Ta je pred tem opravljala funkcijo državne sekretarke pri nekdanji šolski ministrici Luciji Čok.
V petek je bila tudi novinarska konferenca, ki jo je sklical študentskii servis Študent. Direktor tega servisa, Mitja Vilar, je poudaril, da je predlog spremembe pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje zastavljen tako, da bo v prihodnjih letih pripeljal do propada manjših študentskih servisov. Vilar je prepričan, da so posamezniki iste nazorske ali politične skupine prisotni v večini študentskih struktur - tako tistih, ki sredstva preko koncesijske dajatve pridobivajo, kot tistih, ki ta sredstva uporabljajo. ŠOU Ljubljana po njegovem mnenju kot lastnik največjega servisa vodi nelojalno konkurenco do vseh ostalih koncesionarjev.
Študentski zbor ŠOU v Ljubljani se bo sicer to sredo sestal na peti redni seji, na kateri bosta predstavljeni poročili študentske uprave in nadzornega senata ter finančni načrt in finančno poslovanja ŠOU v Ljubljani. V dnevnem redu je predvidena tudi točka z naslovom “Odziv ŠZ ŠOU na aktualo dogajanje”, predstavili pa naj bi še storitve Info pisarne, delo Zakonodajne komisije oziroma delovnih teles Študentskega zbora ter projekt SRCE.
O dogajanju na seji Študentskega zbora boste obveščeni v naši četrtkovi oddaji.
Iz Študentskega zbora pa se selimo v Državni zbor. Prejšnji teden je 12 poslancev opozicijskih strank vladi predlagalo 60-odstotno subvencijo za prevoze dijakov in študentov. Sedaj ta znaša 17 odstotkov. Poslanci so v začetku januarja v parlamentarno proceduro vložili predlog dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri bi bili s 1. septembrom takšne subvencije deležni dijaki in študenti, katerih kraj bivanja je od šole oddaljen več kot pet kilometrov. Subvencioniranje šolskih prevozov je sicer urejeno z vladnim sklepom iz leta 1997.
O omenjenem predlogu bomo govorili v jutrijšnji oddaji “Kaj pa Univerza?”
Za konec današnje oddaje pa samo še informacija o štipendijah.
Sektor za mednarodne štipendije na Direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji v Bruslju je namreč na vse sodelujoče države pri 6. okvirnem programu Evropske skupnosti naslovil apel, da kar najširše posredujejo informacije o novih oblikah sodelovanja, ki so v 6. okvirnem programu mogoče na osnovi sheme akcij Marie Curie.
Posebej opozarjajo na Mednarodne štipendije Marie Curie (Marie Curie International Fellowships) , ki odpirajo možnosti za sodelovanje z državami nečlanicami EU. Omenjene štipendije so sicer vključene v razpis na osnovi specialnega programa za strukturiranje evropskega raziskovalnega prostora pod imenom Dejavnosti Marie Curie (Marie Curie Actions), za katere je podrobnejše informacije skupaj z navodili za pripravo kandidatur in prijavnimi formularji mogoče dobiti na spletni strani http://europa.eu.int/comm/research/fp6/mariecurie-actions/home_en.html.
Torek, 28.1. ob 14h: Tokrat govorimo o predlogu skupine poslancev za višje državne subvencije za mesečne vozovnice dijakov in študentov
Prejšnjo sredo je skupina trinajstih poslancev opozicijskih strank z Jožetom Tankom na čelu vladi predlagala zvišanje višine subvencije za mesečne vozovnice za šolske prevoze dijakov in študentov. Subvencioniranje šolskih prevozov je sicer urejeno z vladnim sklepom iz leta 1997 in znaša 17 odstotkov, prej omenjeni poslanci pa so predlagali zvišanje državne subvencije na 60 odstotkov. Šestega januarja so Državnemu zboru pod nos pomolili predlog dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri bi bili s 1. septembrom takšne subvencije deležni dijaki in študenti, katerih kraj bivanja je od šole oddaljen več kot pet kilometrov.
Po mnenju predlagateljev bi sprejetje njihovega predloga prispevalo k izboljšanju družinske politike, zmanjševanju regionalnih razlik in boljšim možnostim za izobraževanje otrok na podeželju, katerih družine imajo s financiranjem prevozov velike stroške.
Svoj predlog so podkrepili s podatki, da na letni ravni lahko strošek prevoza enega učenca znaša tudi do 400.000 tolarjev, medtem ko je ta strošek za družine v mestnih okoljih mnogo manjši. Menijo tudi, da je podeželje že tako "bolj izpostavljeno", saj so tam plače nižje, brezposelnost pa je višja kot v mestih. Zaradi tega dijaki in študenti pogosto izberejo manj kvalitetne šole, ki so bližje njihovemu kraju bivanja, zanje pa so zato "zaprta" tudi nekatera kvalitetna delovna mesta.
Visoki stroški šolskih prevozov posledično "povzročajo" tudi izseljevanje in "staranje" podeželja. "Predlagana olajšava za državo, ki si je v nekatere akte zapisala, da je znanje in izobraževanje njen najpomembnejši cilj, ne bi smela biti preveliko breme," je predlog argumentiral prvopodpisani poslanec Tanko.
Podoben predlog je bil sicer lani s tesno večino že zavrnjen. Predlagatelji seveda upajo, da bo dopolnitev zakona sprejeta in da bo vlada sprejela argumente. V nasprotnem primeru lahko po njihovem mnenju pričakujemo še večja neskladja na trgu delovne sile, saj naj bi število prijav na šole v bližini kraja bivanja preseglo število prostih mest.
Zakonski predlog naj bi bil po skrajšanem postopku obravnavan na marčni seji državnega zbora, saj gre po mnenju predlagateljev za manj zahtevno spremembo in dopolnitev zakona. Sprejetje tega predloga bi bilo seveda velik zalogaj za že tako obubožan državni proračun.
Predlagano zvišanje subvencij za vozovnice bi proračun že v letošnjem letu od prvega septembra do konca decembra olajšalo približno za 2 milijardi 300 milijonov tolarjev. Za leto 2004 pa bi to pomenilo skoraj 7 milijard tolarjev državnega denarja, zato je zelo verjetno, da bo predlagateljem spet spodletelo.
Na veliko žalost študentov in dijakov ter njihovih staršev in konec koncev tudi prevoznikov. Tem je tako ali tako vseeno od koga dobijo denar, glavno da ga dobijo.
Z Boštjan Korenom, vodjo poslovne enote potniški promet pri Slovenskih železnicah, se je pogovarjala Lucija.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 37 (0:31)
Vtoč.: Kakšno je stališče...
Iztoč.:....nimamo nič proti višji subvenciji
/////////////////////////////////////////////////////////////
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 39 (0:42)
Vtoč.: Šlo naj bi kar za...
Iztoč.:.... kot pa od železnice.
//////////////////////////////////////////////////////
Pogovor s predstavnikom Slovenskih železnic je Lucija izkoristila še za nekaj besed o kartici popustov za mlade do 26-tega leta. Z uvedbo nove kartice so v začetku študijskega leta namreč dvignili kar nekaj prahu, saj je bilo zanjo treba odšteti približno desetkrat toliko kot za njeno predhodnico. S kartico so izenačili vse mlade do 26-tega leta, ne glede na to ali imajo status študenta ali ne.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 41 (1:38)
Vtoč.: Ja ta kartica ...
Iztoč.:.... pri nakupu te legitimacije.
//////////////////////////////////////////////////////
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 44 (1:31)
Vtoč.: Bi želeli dodati še kaj...
Iztoč.:....smo že tud blizu dogovora.
//////////////////////////////////////////////////////
Na začetku oddaje smo govorili o predlogu dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki se nanaša na subvencioniranje študentskih in dijaških mesečnih vozovnic. Če bo predlog uspel prestati parlamentarno proceduro bi bilo vsekakor smiselno razmišljati tudi o predlogu za subvencije vozovnic tistim, ki se vozijo domov samo za konec tedna, mar ne? Toda to bi spet pomenilo razlikovanje tistih mladih s statusom in tistih brez statusa. Ravno to diskriminacijo pa so pri slovenskih železnicah pred kratkim kot eni izmed prvih odpravili.
Karkoli bo že nastalo iz te moke, ostaja še vedno velika razlika med tistimi, ki imajo možnost prevoza z vlakom in tistimi, ki te možnosti nimajo. Vožnja z vlak je namreč precej ugodnejša kot vožnja z avtobusom. Pa še vedno dražja kot recimo avtostop, na katerega prav tako prisega nezanemarljiv delež študentov.
Vse več pa jih prisega tudi na lastno prevozno sredstvo. Po neki ŠOU-vovski raziskavi je imelo pred približno dvema letoma svoj avto kar 36 odstotkov študentov Univerze v Ljubljani. Je pač tako, da železnice ukinjajo vlake, pobiralci parkirnin pred nekaterimi ljubljanskimi fakultetami pa si vse bolj veselo manejo roke.
Četrtek, 30.1. ob 14h: O čem so se na 5. redni seji pogovarjali poslanci Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani ?
V sredo zvečer so se študentski poslanci v prostorih Fakultete za arhitekturo sestali na 5. redni seji študentskega zbora s precej zajetnim dnevnim redom.
Začelo se je kot ponavadi, s poslanskimi pobudami in vprašanji. Na vprašanje ali ima ŠOU stališče do programa nacionalne politike do drog je predsednik ŠOU, Matjaž Titan odgovoril, da sicer sodelujejo s pristojnimi ministrstvi, vendar je večinoma že vse dogovorjeno, po njegovih besedah bi naj šlo za minimum, za katerega je še pričakovati, da bo šel skozi Državni zbor.
Naslednji poslanec je menil, da je študentski zbor premalo seznanjen s procesi, ki potekajo v zvezi s Študentsko organizacijo Slovenije. Titan mu je pojasnil, da bo o aktih ŠOS-a ter o kadrovskih zadevah odločal Študentski zbor.
Poslance so zanimale tudi okoliščine projekta »Ni nam vseeno«. Gre namreč za odpravo slovenskih študentov, ki naj bi v Španiji pomagala odpravljati posledice razlitja nafte. Po besedah poslanca je problematično dejstvo, da so zbirali denar za dvesto ljudi, v Galicijo pa jih je šlo samo trideset. Titan je potrdil, da je ŠOU prispeval sredstva in pojasnil, da je za število udeležencev odprave odgovoren vodja projekta, vse pa je bilo odvisno tudi od tega, koliko ljudi so bili Španci zaradi nastanitve in podobnih okoliščin sploh pripravljeni sprejeti.
Eno izmed vprašanj oziroma pobud je bilo tudi, zakaj na našem radiu ne prenašamo več sej študentskega parlamenta. Pred časom smo seje namreč prenašali in je bila to menda, vsaj po njihovih ugotovitvah najbolj poslušana oddaja na Radiu Študent. Na vprašanje, zakaj so bili ti prenosi ukinjeni, so poslanci kar sami našli odgovor, namreč da so seje postale preveč dolgočasne. Sledila so še vprašanja o morebitnem uvajanju bonomatov, o študentskih družinah ter o mladinskem hotelu. Glede slednjega je direktor ŠOU-a, Simon Zore pojasnil, da bo upravljanje mladinskega hotela prevzel Zavod za mladinski turizem, ZMT, prvi gosti pa bi naj bili v njem že v mesecu maju.
Po poslanskih vprašanjih so poslanci sprejeli poročilo Študentske uprave, poročilo nadzornega senata pa jim ni bilo dostavljeno. Argument: bivšega predsednika ni bilo na seji, sedanji pa se naj ne bi čutil sposobnega za poročanje, ker letos niso še ničesar naredili. Temu je sledil buren odziv poslancev, ki so takoj predlagali sklep, da nadzorni senat za mesec januar ne dobi honorarja. Sklep so potem sprejeli v nekoliko milejši obliki, namreč da predsednik ŠOU ne podpiše honorarjev, dokler ne dostavijo poročila o svojem delu.
Sledila je ena zanimivejših točk na včerajšnji seji, namreč predstavitev finančnega načrta za leto 2003 in poslovanje ŠOU. Predsedujoči v študentskem zboru je pojasnil, da je bil načrt oddan pred rokom – ta poteče v četrtek, 30.1. – zato je bila točka zgolj seznanitvene narave, torej brez razprave. Študentski zbor je dolžan načrt sprejeti do 10. februarja, torej na baslednji seji, Titan pa je poslance, ki jih to posebej zanima pozval na predhodno diskusijo v ponedeljek popoldan.
Podrobnosti v zvezi s finančnim načrtom bomo prihranili za kakšno drugo oddajo, za danes samo nekaj dejstev. Titan je pojasnil, da so se pri pripravi načrta držali načela, da se postavke za posamezna področja ne zvišujejo v primerjavi z lani. Nekaj več odhodkov predvidevajo le na področju pravne pomoči in svetovanja. Le-to bi se naj preneslo na posamezne fakultete, kar seveda zahteva več denarja. Nekoliko pa se je zvišala tudi postavka za obštudijske dejavnosti v visokošolskih središčih, predvsem na račun ustanavljanja univerze na Primorskem.
Največji vir prihodkov za ŠOU je še vedno študentski servis Borštnikov trg, s koncesijskimi dajatvami v višini 732 milijonov tolarjev. Nasprotno pa študentski servis maribor še ni poravnal predpisanih obveznosti za preteklo leto v višini 250 milijonov tolarjev. ŠOU je lani sicer realiziral samo 75 odstotkov z lanskim načrtom predvidenih odhodkov, toda zaradi dolga Mariborskega servisa so lansko leto zaključili z negativno številko skoraj 55 milijonov tolarjev, zato je bil Titan pri sestavljanju letošnjega načrta toliko bolj previden.
Povejmo še to, da je poslanka iz skupine Sončnic predlagala dolgoročni predlog izboljšanja poslovanja ŠOU v Ljubljani.
Kot rezultat tega predloga so sprejeli več sklepov. S prvim ŠZ zavezuje upravo, ŠOU v Ljubljani in direktorja, da brez sklepa ŠZ ne podpiše nobene večletne pogodbe če ni drugače določeno z akti ŠOU. Ta sklep pa ne velja za postavke, ki so namenjene službam, ki skrbijo za vzdreževanje in podobno.
Z naslednjim sklepom so poslanci zavezali upravo in direktorja ŠOU v Ljubljani, da predstavita pogodbe vredne več kot 2 milijona, ki so bile podpisane v preteklem mandatnem obdobju. Poslance zanimajo vrednosti pogodb in za koliko časa so bile podpisane. Zamislili in sprejeli pa so si tudi sklep, po katerem sta jim uprava in direktor dolžna predočiti vse pogodbe, sklenjene med ŠOU in zavodi, ki jih je ŠOU ustanovil.
Komentarji
komentiraj >>