Petek, 13. 7. 2007
miha
Ko sta leta 1983 ustanovitelja nekdanje metal uspešnice Metallica iz vzhajajoče zasedbe odpustila idejno zmogljivega, a psihično popolnoma nezrelega kitarista Dave-a Mustaina, sta obenem izgubila njegovo silovito avtorsko moč in dobila neumornega in skrajno nesramnega sovražnika. Dave Mustaine je morda v svojih najbolj alkoholiziranih in zadrogiranih letih ustanovil zasedbo Megadeth, menda iz same trme in dokazovanja, da je boljši in trši od svojih nekdanjih glasbenih kolegov. Med drugim je z veseljem odnesel tudi nekatere svoje avtorske prispevke, kar se je izkazalo pri nekaterih dokaj identičnih zgodnjih komadih teh kalifornijskih zasedb.Dave Mustaine je nedvomno ena najbolj kontroverznih osebnosti na metalskem glasbenem prizorišču. Tokom skoraj četrtstoletne kariere svojih Megadeth je zamenjal kar 18 rednih članov, če niti ne štejemo občasnih studijskih in koncertnih najemnikov, in ničkoliko producentov svojih plošč. Ko ga je pred tremi leti dokončno zapustil njegov edini dolgoletni glasbeni sopotnik, basist David Ellefson, je tudi cinični frontman doživel hladen tuš, kar je zdravil predvsem z žaljivkami v medijih. Kot je pač v njegovi navadi.
Ne glede na vse pripetljaje tokom kariere pa je potrebno priznati, da Dave Mustaine kot pisec glasbe in tekstov, pevec in kitarist, pravzaprav pooseblja zasedbo Megadeth, ki je že od samega začetka povsem njegova kreacija. Tako se tudi ni čuditi najavi o koncu skupine in začetku samostojne kariere izpred treh let ob izdaji plošče The System Has Failed, kar se je izkazalo le za še eno preuranjeno in prepotentno izjavo egotripaškega Mustaina. Zasedba Megadeth je vseeno preveč donosna blagovna znamka, ki se je ne izplača razpustiti.
Enajsta plošča United Abominations, napovedana že za avgust prejšnjega leta, se v mnogočem navezuje na izraznost svoje predhodnjice, ki je zasedbo popeljala nazaj do svojih zvestih oboževalcev. Slednji so ji zamerili predvsem diskoidno, eksperimentalno izdajo albuma Risk izpred osmih let, kar je dokaj hitro pripeljalo do odločitve o vrnitvi k metalskim koreninam. Po še vedno malce pomehkuženem albumu The World Needs A Hero sta zadnja izdelka ubrala zanimivo pot mešanja značilnih trasherskih vzorcev osemdesetih let in spevnejših elementov kasnejšega ustvarjalnega obdobja.
United Abominations se tako ponaša z zadostno raznolikostjo novih avtorskih komadov, ki nihajo od težko kotalečih se, žagajočih napadov, do nedistorzirane izpeljave rockerskih fraz z veliko manevrskega prostora za vokalne ekshibicije glavnega in praktično edinega člana. Kot vselej je Mustaine ob sebi zbral odlične glasbenike, ki svoje delo opravljajo brezhibno. Velik poudarek prevzemajo izmenjujoče se kitarske solaže obeh kitaristov, ki podaljšujeta dolžino vokalnih komadov z izjemnimi instrumentalnimi vmesniki. Razmerje med komadi se kot vselej izkazuje za ključno v tej zgodbi, saj Megadeth za razliko od monotonosti premnogih metalskih zasedb vselej uspevajo ustvariti raznolik in obenem tekoč album, ki daje poudarek posemznim enotam in ne zgolj svoji celoti.
Pomemben del slehernega izdelka zasedbe so tekstovni prispevki, večni poligon za kritične, politično angažirane izbruhe Dave-a Mustaina in njegovega specifičnega in ne vedno konsistentnega pogleda na svetovno dogajanje. Če so se Megadeth v svojih začetkih dotikali problematike hladne vojne in oboroževalne tekme, ki se očitno nikdar nista končali, se tokrat besedila dotikajo apokaliptičnih razsežnosti sodobnih vojn. Zanimiva interpretacija odgovornosti Organizacije združenih narodov, ki je obtožena svoje neučinkovitosti, poraja mnoga vprašanja. Predvsem je opazno pomanjkanje samorefleksije do lastne domovine, ki je poleg ostalih svetovnih velesil vsekakor najbolj odgovorna za situacijo v svetu. Spet na drugi strani Mustaine apokaliptično napoveduje vrnitev vseh problemov kot bumerang naravnost v Washington.
Tako lahko kontroverznega ustvarjalca zopet gledamo skozi prizmo njegove kolonialne vzvišenosti, rahlega domačega oportunizma ali zgolj željene mistifikacije svojega kulta. Komadi so ustvarjeni v tipični Megadeth maniri, z ubranimi rifi in dopolnjujočo melodiko, vedno čvrsto in skoraj idealno podporo ritem sekcije in specifičnim noslljavim vokalom. V razgibani diskografiji Megadeth plošča United Abominations morda ne pomeni večje prelomnice, vendar je v glasbenem smislu izjemen izdelek neumornega uma Dave-a Mustaina. Vsekakor pa je tekstovni prispevek vreden še kakšnega premisleka.
Komentarji
komentiraj >>