Zveneče ime režiserja Zhanga Yimouja je po kultnem epskem tandemu filmov Junak in Hiša letečih bodal podpisalo novo filmsko stvaritev. V aktualnem Prekletstvu zlate rože se izčiščena režijska poetika prepleta s premišljeno vsebinsko zasnovo v slogu shakespearskega spletkarstva. Prežet s spektakularno naracijo, film obljublja dovršeno vizualno odisejado, v kateri se režiser s polja art produkcije vse bolj približuje zahodnemu svetu. Gledalec pa poželjivo absorbira premišljeno filmsko estetiko, a se ob bledenju hipnih vizualnih užitkov na koncu strinja, da vse, kar se sveti, ni zlato.

Zveneče ime režiserja Zhanga Yimouja je po kultnem epskem tandemu filmov Junak in Hiša letečih bodal podpisalo novo filmsko stvaritev. V aktualnem Prekletstvu zlate rože se izčiščena režijska poetika prepleta s premišljeno vsebinsko zasnovo v slogu shakespearskega spletkarstva. Prežet s spektakularno naracijo, film obljublja dovršeno vizualno odisejado, v kateri se režiser s polja art produkcije vse bolj približuje zahodnemu svetu. Gledalec pa poželjivo absorbira premišljeno filmsko estetiko, a se ob bledenju hipnih vizualnih užitkov na koncu strinja, da vse, kar se sveti, ni zlato.

Film nas po uvodnem vizualnem šoku z bleščečo scenografijo in razkošno kostumografijo viktorijansko zaplete v mrežo kompleksnih odnosov na kitajskem cesarskem dvoru. Telenovelasto razvijanje zgodbe niza varanja, izdajanja in zavajanja, podčrtana z incesti na različnih relacijah, zloveščim prešuštvom in skrbno premišljenim bojem za oblast. Maratonsko spletkarjenje izriše konfuzno sliko odnosov: mož se postavi proti ženi, brat proti bratu in starši proti otrokom, na drugi strani pa se sin ojdipovsko zaplete v intimno razmerje z materjo, služinčad s svojim gospodarjem in brat s sestro.

Družinske vojne se iz sorodstvene intime ob vplivnih položajih vpletenih vztrajno širijo v javno sfero. Verbalni spopadi se nadaljujejo na fizični ravni in se materializirajo v megalomanskih spopadih desettisočglavih množic z nešteto žrtvami, hektolitri krvi in nazorno brutalnostjo.

Film tako ilustrativno prikaže protislovno filozofijo vojn, ki se kljub množicam žrtev začnejo in končajo v istem ozkem krogu ljudi. Posredno s kritično ostjo zareže tudi v nesmiselnost patološke gonje po moči, oblasti in kapitalu. Kljub lucidni kritiki sodobne zahodne družbe film paradoksalno sledi prav kapitalističnim vzgibom. Z vpeljavo razkošja v prikaze bitk, kostumografijo in zvočno sliko Prekletstvo zlate rože sledi preverjeni formuli spektakularnosti, maksimi sodobne hollywoodske produkcije.

Spektakularnost ustvarjajo predvsem tehnično in koreografsko dodelani vojaški spopadi, ki v drugi polovici filma nasledijo dvorne spletke. Očarljive bleščeče obleke zamenjajo okorni oklepi, intimen kader s približevanjem izbranih detajlov posnetki množičnih bojev, ambientalno glasbeno kuliso pa preglasijo rezki zvoki mečev in bučni bojni kriki.

Ker pravega spektakla ni brez igralskih zvezd, se v skladu z uveljavljenim žanrskim pravilom v uvodni špici Prekletstva zlate rože izpišejo slovita imena azijske kinematografije. V glavni ženski vlogi zasije režiserjeva zvezda stalnica Gong Li, ki so jo na kitajsko kinematografsko ozvezdje iz anonimnosti izstrelile prav vloge v Zhangovih filmih, globalno priljubljenost pa si je utrdila z odmevnimi nastopi v filmih Gejša in Miami Vice. Poleg Gong Li se zavit v cesarjeva svetleča oblačila pojavi tudi legendarni hongkonši igralec Yun Fat Chow, v vlogi njegovega sina pa tajvanski pop zvezdnik Jay Chou.

Kljub sledenju zahodnim filmskim trendom ostaja Zhang Yimou tudi v Prekletstvu zlate rože zvest svoji avtorski poetiki. S čutno filmsko liriko je režiser navdušil že v minimalističnem filmu Pot domov, ki ga je etiketiral z globalnim slovesom. Preigravanje z barvami in filmsko beleženje osupljivih podrobnosti je nadaljeval tudi v Riding Alone for Thousands of Miles, formalno priznanem za najboljši azijski film, in že omenjeni dvojici filmskih epopej Junak in Hiša letečih bodal, ki sta minimalistično režijo nadgradili z dimenzijo spektakularnosti po vzoru rojaka Anga Leeja.

Režiserjev filmski izraz zaznamuje tudi vztrajno časovno popotovanje po kitajski zgodovini in tradiciji. Po filmskem sprehajanju po kitajskem dvoru v Junaku Yimou tudi v svoji aktualni produkciji v vsebinsko osišče postavlja kitajsko monarhijo. Sicer resnično dinastijo Tang »poveča« za fiktivne člane in jo vpne v izmišljeno zgodovinsko situacijo, o čemer priča tudi absurdna zgodba, ki se približuje starodavnim mitom in legendam.

Prekletstvo zlate rože ima zavidljive dispozicije za velik finančno-kritiški uspeh. Preverjenega režiserja z izdelanim avtorskim izrazom na eni strani in spektakularno dramatičnost, ki odlično sovpada z zobanjem sladkih kokic in srkanjem kole na drugi. Čeprav azijska filmska industrija zadovoljno vzklika ob surfanju po deročih finančnih tokovih, ljubitelji kakovostnega filma hrepenijo po režiserjevi vrnitvi na nekdanje ustvarjalne poti.

Ob brutalnih spopadih in družinskih dramah je s kokicami v rokah trepetala Pina S.