Sobota, 28. 7. 2007
primozv
Kanadski Montreal, sicer takoj za Parizom, drugo največje francosko govoreče mesto na svetu, že nekaj časa velja za pravo valilnico odličnih indie rock bendov, ki pa ironično prepevajo v angleščini. Ob The Arcade Fire, ki so že prerasli vse lokalne okvire velja ob kopici bendov omeniti še zasedbo Wolf Parade, ki izstopa po tem da ima dva enakovredna frontmana, Spencerja Kruga ter Dana Boecknerja. Druga zanimivost, ki se navezuje na ta bend, je število drugih bendov, ki so jih ustanovili ali pa v njih igrajo Wolf Parade. Spencer Krug tako igra še v bendih Frog Eyes, Swan Lake ter Sunset Rubdown, ki so že bili predstavljeni v terminu Tolpe bumov. Kitarist Dante DeCaro je pred prihodom igral v Hot Hot Heat ter v nastopal z bobnarjem Wolf Parade Arlen-om Thompson-om, zatem pa ustanovil še bend Johnny and the Moon. Da so člani Wolf Parade res nabiti s kreativnostjo in pri omembah teh bendov ne gre zgolj za črke na papirju, priča podatek, da so vse te skupine v zadnjem letu ali dveh tega izdale ploščo.
Kanadski Montreal, sicer takoj za Parizom, drugo največje francosko govoreče mesto na svetu, že nekaj časa velja za pravo valilnico odličnih indie rock bendov, ki pa ironično prepevajo v angleščini. Ob The Arcade Fire, ki so že prerasli vse lokalne okvire velja ob kopici bendov omeniti še zasedbo Wolf Parade, ki izstopa po tem da ima dva enakovredna frontmana, Spencerja Kruga ter Dana Boecknerja. Druga zanimivost, ki se navezuje na ta bend, je število drugih bendov, ki so jih ustanovili ali pa v njih igrajo Wolf Parade. Spencer Krug tako igra še v bendih Frog Eyes, Swan Lake ter Sunset Rubdown, ki so že bili predstavljeni v terminu Tolpe bumov. Kitarist Dante DeCaro je pred prihodom igral v Hot Hot Heat ter v nastopal z bobnarjem Wolf Parade Arlen-om Thompson-om, zatem pa ustanovil še bend Johnny and the Moon. Da so člani Wolf Parade res nabiti s kreativnostjo in pri omembah teh bendov ne gre zgolj za črke na papirju, priča podatek, da so vse te skupine v zadnjem letu ali dveh tega izdale ploščo.
Tem seznamu se s ploščo Plague Park pridružuje še drugi frontman skupine Wolf Parade Dan Boeckner. Le-ta je skupaj s prijateljico Alexei Perry ustanovil dvojec, ki ga poznamo pod imenom Handsome Furs. Perry-jeva je zadolžena za upravljanje z ritem mašino medtem ko Boecker igra kitaro in poje. Kdo piše glasbo in tekste sicer ni nikjer eksplicitno navedeno, a bi ob poznavanju preteklega Boecknerjevega ustvarjanja s prstom pokazal nanj. No glede na to da je Alexei Perry, ko ne igra v Handsome Furs, pisateljica je najbrž tudi ona podpisana, če ne drugega, vsaj pod besedilo kakšne skladbe.
Zgodovina dvojca Handsome Furs je precej kratka in skopa. O njiju vemo le to, da sta se lansko leto brez kakršnega koli posnetega materiala odpravila na krajšo turnejo po Skandinaviji, decembra v studiu benda Wolf Parade posnela prvenec Plague Park ter se na pomlad znova odpravila v Skandinavijo. Pred dvema mesecema je plošča Plague Park, ki sta jo Boecker in Perry-jeva v celoti posnela in producirala sama izšla pri založbi Sub-Pop.
Ob njenem prvem poslušanju, je najbolj opazno značilno Boecker-jevo petje, kjer vsaka beseda zveni, kot bi jo Boeckner izrekel tik pred smrtnim izdihljajem. Če je bila v Wolf Parade najbolj privlačna prav kombinacija otožnega petja podloženega z nažigajočimi rockovskimi kitarami, sta se Handsome Furs tej formuli skoraj v celoti odrekla. Skladbe so namreč izrazito počasne. Plošča tako deluje precej težko in temačno a hkrati izrazito ne-depresivno. Zaslugo za to gre bržkone pripisati Boecknerjevemu glasu, ki kljub vsej svoji otožnosti v svoje petje vplete nek nedoločljiv optimizem, ki ga je z besedami težko obrazložiti.
Ta počasnost skladb ima po drugi strani prednost v tem, da vsak Boecknerjev vdih in izdih ter vsaka odbrenkana struna posebej jasno in razločno nastopita pred poslušalcem. Tako Handsome Furs uspe z minimalnimi sredstvi, ki se jih poslužujeta doseči maksimalen rezultat. Pri tem sebi in poslušalcem ne pospešujeta srčnega utripa temveč sebi in drugim pustita, da dihajo skupaj z njuno glasbo. Ritem, ki ga diktira ritem mašina, je izrazito minimalističen in včasih kar izgine iz skladb, medtem ko sicer skoraj neopazno lebdi nekje v ozadju. Izjema je skladba Dead+Rural, kjer serijo počasnih skladb preseka našpičen disko ritem pri čemer se Handsome Furs nevarno približata tanki meji s skupino Wolf Parade. A kot kaže se s to mejo Handsome Furs niti ne obremenjujeta, saj na svojih koncertih igrata tudi skladbe, ki so izšle na prvencu Wolf Parade.
Druga izjema med skladbami na plošči Plague Park, je katarzična zaključna skadba The Radio's Hot Sun, kjer Handsome Furs z akustično kitaro in glasom dosežeta enak učinek, kot ga hipnotizer z besedami, »ko preštejem do deset se boste zbudili«. Le da v primeru prebujanje traj dve minuti in pol. V zasanjanost in iz nje vas bodo popeljale naslednje skladbe s plošče Plague Park: What We Had, Hearts of Iron, Handsome Furs Hate This City, »Snakes on the Ladder«, »Cannot Get, Started«, »Sing! Captain«, Dead + Rural, Dumb Animals ter The Radio's Hot Sun
pripravil Primož Vozelj
Komentarji
komentiraj >>