* Sredi junija je glasbeni magazin Mojo v Londonu podelil svoje nagrade za leto 2007. Nagrado za preboj leta ni dobil kakšen mlad, obetaven obraz, ampak ameriški, belopolti, starejši bluesman Seasick Steve, ki se je po dolgih letih potepuškega klatenja z vlaki po Ameriki in po številnih priložnostnih fizičnih delih ustalil na Norveškem. Z igranjem svojega bluesa se mu je uspelo prebiti z družbenega obrobja pod soje koncertnih luči. Le nekaj dni po prejetju omenjene nagrade je kot povabljeni gost odprl londonski razprodani koncert Cavove skupine Grinderman, malo za tem je sledil nastop na festivalu Glastonbury in še kje, o njem pa se je razpisala tudi revija Q.

Začetki preboja Seasick Steva segajo v konec lanskega leta, ko je uradno izšla plošča Dog House Music. Pristna življenjska glasba je prepričala in navdušila tudi BBC-jevega glasbenega televizijskega voditelja Joolsa Hollanda, ki ga je povabil v svojo novoletno oddajo in ga predstavil širši javnosti. Vrata so se v hipu odprla Seasick Stevu in postal je eno najbolj vročih imen sodobnega bluesa.

Opis godbe Seasick Steva z "iskreno!" ni izrabljeno natolcevanje, ampak čvrst atribut in več kot primeren in ustrezen opis njegovega glasbenega žara, s katerim razliva in pripoveduje svoje življenjske zgodbe o klateštvu, brezdomstvu, klošarjenju, iskanju strehe nad glavo, brezposelnosti in preživetju. Vse te izkušnje ima Seasick Steve za seboj, zato je njegov blues tudi tako pristen in rudimentaren. Zgodbe belca z dušo črnca se nas dotaknejo z vročo in doživeto interpretacijo brez dlake na jeziku.

Seasick Steve je že pred leti izdal album Cheap, na katerem ga je spremljal švedski ritem-band Level Devils. Težko dosegljiva plošča je bila letos reizdana zaradi zanimanja in navdušenja nad delom Seasick Steva. Ob njenem poslušanju se nam odkrivajo čari njegovega prvega samostojnega albuma Dog House Music. Če album Cheap odlikuje predvsem izvrstna ritem-spremljava Seasick Steva, na Dog House Music odkrivamo njegovo še bolj žarečo rudimentarnost. Ob nekaterih skladbah v spremljavi ritem-banda prevladujejo solistične točke, v katerih Seasick Steve igra na različne obskurne strunske instrumente, spremlja sam sebe na primitivno škatlasto ritem mašino, predvsem pa pripoveduje svoje življenje. Bluesman s srcem in dušo! Življenje mu je napisalo te hudičevo dobre skladbe, s katerimi ne vleče iz naftalina posnetke izpred sto let, ampak doživeto pripoveduje o temnih in svetlih plateh življenja. Blues Seasick Steva je s srčnostjo otipljiv in neposreden ter navdušuje, ker zveni nadčasno.

pripravil BIGor