Sreda, 15. 8. 2007
BIGor
Med najbolj neverjetne vrnitve na koncertne odre v zadnjih letih vsekakor sodi pojavitev Rokyja Ericksona po skoraj dvajsetih letih psihičnega azila na socialnem obrobju in robu zdravstvenega prepada. V zgodovino rocka se je zapisal kot frontman pionirjev rockovske psihadelije iz druge polovice šestdesetih let, 13th Floor Elevators. Njegova tragična življenjska pot zaradi uživanja tripov in obiskovanja raznih psihiatričnih ustanov, ki ga je odrinila v duševno asocialnost, nestabilnost in osamljenost, se je ves ta čas postavljala ob bok tragedijam velikanov kot so Syd Barrett iz Pink Floyd, Sky Saxon iz The Seeds, Nick Drake, Tim Buckley, Skip Spence. Po odmevnih in predvsem dobrih koncertih v zadnji polovici leta, tako doma, v Združenih državah Amerike, kot tudi v Evropi, je ta del zgodbe zaključen. Je preteklost! (v celoti!)
* Med najbolj neverjetne vrnitve na koncertne odre v zadnjih letih vsekakor sodi pojavitev Rokyja Ericksona po skoraj dvajsetih letih psihičnega azila na socialnem obrobju in robu zdravstvenega prepada. V zgodovino rocka se je zapisal kot frontman pionirjev rockovske psihadelije iz druge polovice šestdesetih let, 13th Floor Elevators. Njegova tragična življenjska pot zaradi uživanja tripov in obiskovanja raznih psihiatričnih ustanov, ki ga je odrinila v duševno asocialnost, nestabilnost in osamljenost, se je ves ta čas postavljala ob bok tragedijam velikanov kot so Syd Barrett iz Pink Floyd, Sky Saxon iz The Seeds, Nick Drake, Tim Buckley, Skip Spence. Po odmevnih in predvsem dobrih koncertih v zadnji polovici leta, tako doma, v Združenih državah Amerike, kot tudi v Evropi, je ta del zgodbe zaključen. Je preteklost!
O prvem koncertu Rokyja Ericksona v Evropi, v Londonu sredi junija, smo na Radiu Študent že poročali, nocoj pa ponujamo posnetek nastopa, ki se je zgodil dober teden pred omenjenim, ekskluzivnim nastopom na festivalu Meltdown, kamor ga je povabil kustos programa Jarvis Cocker. Skačemo le dva meseca in dva tedna nazaj, ko je Roky Erickson s spremljevalno zasedbo The Explosives stopil na oder njujorškega festivala River To River, ki se je odvijal v njujorškem Battery Parku. Priča bomo tonskemu zapisu koncerta aktualnega Rokyja Ericksona. Čilega in zdravega, kolikor dopuščajo leta, z obrabljenim psiho-fizičnim zdravjem in vso prehojeno trnovo potjo.
Roky Erickson se na sceno ni vrnil z novim materialom, ampak se je v spremljavi in s podporo članov zasedbe The Explosives odločil za skladbe, ki so ga naredile kultnega med številnimi ljubitelji, raziskovalci in spremljevalci prikrite in ne ravno na velik boben obešene spopularizirane rockovske zgodovine. Govorimo o skladbah, ki so nastale na njegovi solistični poti, po razpadu 13th Floor Elevators, po zdravljenju v psihiatrični bolnici in pred popolnim socialno-psihičnim odklopom. Ali, če jih kronološko okarateriziramo, v ustvarjalnem obdobju sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so ga preganjali demoni, strahovi, Lucifer in marsovci; ko se je zatekel v mistiko, ki jo je skozi pesmi prepletal s prizori iz stripov in grozljivk. Tako se bodo zvrstile skladbe It's A Cold Night For Alligators, White Faces, Don't Shake Me Lucifer, The Interpreter, The Beast, Splash 1, Two-Headed Dog, Creature With The Atom Brain, Starry Eyes, I Think Of Demons, Before You Accuse Me in You're Gonna Miss Me, ki je edina iz faze 13th Floor Elevators oziroma gre za skladbo, s katero se je Roky Erickson s skupino The Spades zapisal v anale psihadeličnega rocka še pred omenjenimi pionirji. Koncert je zaključil z I Walked With A Zombie, ki so jo spopularizirali R.E.M. in ki jo je Anica Dobra odpela v filmu Crni Bombarder z refrenom Hodam sad kao zombi (kroz noč). Koncertni set pa bo zaključila še ena Rokyeva klasika, Bermuda.
Sodeč po odzivih in ocenah njegovih povratniških koncertov, je bil nezanemarljiv del recenzentov dokaj neseznanjen s temi skladbami, ki so skozi čas, z neštetimi uradnimi in poluradnimi objavami postale že prav kultne. Kot kaže, so pričakovali, da bo Roky Erickson igral skladbe 13th Floor Elevators. Za to pa je jedro publike, ki se je zgrnila na njegove razprodane koncerte v Ameriki in Evropi, pokazalo visoko dozo zavedanja, kaj jih čaka. Sploh posnetek nastopa na letošnjem poletnem festivalu Hultsfred na Švedskem, ki ga lahko najdete tudi na YouTubeu, kjer je publika z zborovskim petjem spremljala Rokyja od začetka do konca, kar priča ne le o njegovi priljubljenosti v Skandinaviji, ampak predvsem o kultnosti skladb. Večino obiskovalcev aktualnih koncertov Rokyja Ericksona je skrbelo, ali mu bo uspelo. Tudi po pričujočem, uro in deset minut trajajočem posnetku, vam bo postalo jasno, da je Rokyju očitno uspelo premagati vse strahove in se vrniti na oder v najboljši možni kondiciji. Še več, prav pretresljivo presenečenje je Rokyjev glas, ki je čist kot solza, kot da se mu v zadnjih dvajsetih letih ne bi zgodilo nič. Odlična spremljava, predvsem pa podpora spremljevalne zasedbe kitarista, basista in bobnarja oziroma The Explosives daje vsemu skupaj še dodatno silovitost. Če k temu prištejemo še občasne Rokyjeve kitarske solaže, je povsem jasno, da je bila Rokyjeva vrnitev ne le uspešna, ampak predvsem graciozna in razveseljiva za vse, ki poznajo in častijo njegovo delo.
Sedaj pa se selimo v New York, v Battery Park, kjer so v sklopu festivala River To River 2. julija nastopili Roky Erickson & The Explosives.
pripravil BIGor
Komentarji
komentiraj >>