Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 27. 9. ´07 ob 19.00 (ponovitev 4. 10. ´07 ob 10.00) EROTIC BILJAN & HIS HERETICS: Supersticky (Dancing bear, 2007) (2868 bralcev)
Četrtek, 27. 9. 2007
BIGor



Erotic Biljan & His Heretics: Supersticky
Iz preproste formule Erotic Biljan & His Heretics - blues petdesetih plus punk sedemdesetih je garaža šestdesetih - se je izcimil dovršen in izreden album garažnega rocka za novo stoletje, s katerim je skupina opravičila sloves ene udarnejših garažno rockovskih skupin na tem koncu Evrope, ob kateri se bo Skandinavcem pošteno kolcalo. (v celoti!)
* Tradicija garažnega rocka in nasploh rokenrola temelji na vzdrževanju, negovanju in odkopavanju, ne pa okopavanju globoko razritega polja zgodovine. Črpanje iz preteklosti je prepomemben vir navdiha za prihodnost, ki se z aktualnimi restavratorji odvija že danes. Obdelave klasik, kultnih in legendarnih ali pozabljenih in zavrženih skladb so dober temelj za iskanje in razvijanje glasbenega jezika. To so potrdile generacije nazaj in to se potrjuje še danes.

Eden nam najbližjih primerov prihaja iz sosednjega Zagreba. Gre za skupino Erotic Biljan & His Heretics, ki si je v zadnjih letih dodobra utrdila koncertni ugled ne le doma, na Hrvaškem, ampak tudi pri nas. Njihova dosedaj edina izdaja izpred treh let za pollegalno underground založbo Slušaj najglasnije je bila njena prva studijska izdaja, ki je zaokrožila njeno delo med letoma 2000 in 2003. Ob letošnjem izidu njenega uradnega prvenca Supersticky pa je ta pečena izdaja postala predvsem dokument časa in razvoja tega hrvaškega garažnega benda, ki je imel že od začetka delovanja izdelano vizijo svoje rokenrolovske eksplozije. Ta temelji na preprosti formuli: blues petdesetih plus punk sedemdesetih je garaža šestdesetih! Iz nje se je izcimil dovršen in izreden album garažnega rocka za novo stoletje!

Že uvodna skladba Call Me Wild zdrzne s surovo eksplozivnostjo. Z njo vstopimo v družbo skupine velikega garažnega kalibra, ki ima več kot lepo prihodnost v svetu rockanja, če ji bo le sreča mila. S silovito in neustavljivo močjo se nizajo skladbe, ki opravičijo pridobljen sloves vroče in neomajne koncertne zasedbe. Erotic Biljan & His Heretics so na prvencu uspešno in prav presenetljivo korektno ujeli svoj odrski utrip. Mogočen garažni zvok ne popusti vse do konca albuma. Njeno koketiranje z zakladnico garažnega rocka je srčno, vešče obračanje njenih postulatov pa ji daje prepotrebnega svežega vetra, da ne zapade v še eno ponavljanje obrabljenih citatov. Le-ti imajo bazično potenco in nas podzavestno napeljejo, da se pridružimo s kričanjem temu že tako kričečemu rokenrolu, ki ne skriva, ampak razdaja vso ikonografijo te vrle muzike za ples.

Medtem ko je osrednji del izpostavljene skandinavske rockovske scene v zadnjih desetih letih zašel v glamur in se prilimal na sladkovodne hardrockovske viže ter tako pozabil na svoje punkovske korenine, se nam iz Zagreba dere in rohni bend, ki je s prvencem ne le presegel pričakovanja, ampak je vrnil udarec. Suvereno je zapolnil to vrzel in Skandinavcem se bo prav gotovo zakolcalo. Cinični komentarji na račun retrogardnih rockovskih sil pa med pol ure trajajočim albumom Erotic Biljan & His Heretics poniknejo, utihnejo in izginejo, saj gre za ploščo dobrega stasa in glasa.

pripravil Igor Bašin- BIGor


Komentarji
komentiraj >>