Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Neven Korda: TO JE TO Intimno - monumentalno; petek, 19. X. 07, ob 16.00 (3467 bralcev)
Petek, 19. 10. 2007
IdaH




Neven Korda je eden najpomembnejših slovenskih video umetnikov oziroma umetnikov projiciranih umetnosti, ki v okviru Zavoda Zank pogosto sodeluje tudi z Zemiro Alajbegović. Z video medijskimi eksperimenti se ukvarja že več kot 20 let, saj je bil že v 80-ih soustanovitelj in vodja gledališke skupine FV ter VJ skupine Borghesia. Poleg tega je režiral tudi gledališke predstave, filme, dokumentarce in seveda videospote. Ukvarja pa se tudi z izobraževanjem. Ker se zaveda ranljivosti video zapisov, je tudi velik zagovornik ustvarjanja arhiva oziroma skupne baze video zapisov, ki jo ustvarja SCCA Ljubljana.
Neven Korda je eden najpomembnejših slovenskih video umetnikov oziroma umetnikov projiciranih umetnosti, ki v okviru Zavoda Zank pogosto sodeluje tudi z Zemiro Alajbegović. Z video medijskimi eksperimenti se ukvarja že več kot 20 let, saj je že v 80-ih bil soustanovitelj in vodja gledališke skupine FV ter VJ skupine Borghesia. Poleg tega je režiral tudi gledališke predstave, filme, dokumentarce in seveda videospote. Ukvarja pa se tudi z izobraževanjem. Ker se zaveda ranljivosti video zapisov, je tudi velik zagovornik ustvarjanja arhiva oziroma skupne baze video zapisov, ki jo ustvarja SCCA Ljubljana.

Od torka 16. do nedelje 21. se v galeriji Alkatraz predstavlja z razstavo TO JE TO Intimno – monumentalno. Razstava beleži njegovo delo, ki je nastalo po letu 2000. Čeprav o današnjem času težko govorimo reflektivno, ker smo vanj globoko pogreznjeni, je mogoče pri delu Nevena Korde zaznati nekatere ključne poteze, ki narekujejo ritem tega časa.

Predvsem ne gre zanemariti njegovega aktivnega vključevanja in kritičnega pogleda na delovanje v Avtonomni coni Metelkova mesto ter njegovega stalnega poudarjanja interakcije videa z živo tvorbo, z neposredno motnjo v fizičnem prostoru, ki zbudi komunikacijo. Temu sledi tudi omenjena razstava. Iz galerije se na bele zastore na Trgu brez zgodovinskega spomina projicira skupek vseh na razstavi predstavljenih videov. Tovrstno širjenje vizualnega prostora je za Kordo že ustaljena praksa.

Razstava je oblikovana bolj kot interaktivna inštalacija kakor projekcija videa. Med drugim vsebuje dizajnirane panoje z avtorjevimi izjavami, ki se ukvarjajo z odnosi med razsežnostjo antiglobalizma in poljem zasebnega življenja. Izjave provocirajo družbenoaktivne posameznike, da ponovno precenijo konsistentnost med svojo dikcijo in svojimi dejanji. Na zadnji steni galerije je razstavljena serija fotografij, ki delujejo kot video utrinki umetnikovega pogleda skozi okno svojega ateljeja. Sicer Korda video podobe močno podreja popačenju s pomočjo računalniških efektov. Na fotografijah pa se nam spočijejo oči, saj prikazujejo tisto drugo, še neobdelano plat avtorjevega pogleda, ki ga imenuje refleksivno tihožitje.

Korda se jasno zaveda anomalij trenutnega časa, zato ne moremo spregledati uporabe recikliranih predpotopnih monitorjev, razštelanih televizorjev in zapacanih tipkovnic, ki sestavljajo osrednji del razstave. Spodbuja prvotno razumevanje video medija. Medij je posrednik, zato je video podoba posrednik med subjektom in svetom. Osrednji galerijski prostor je zamejen s polprozornimi belimi paravani, na katera vplivajo obiskovalci s svojimi sencami in gibanjem. Tako postane video nepredvidljiv, naključen.

V enega od ekranov lahko vdremo s svojo podobo, saj se s pomočjo posnetka kamere, ki se odbija ob ogledalo, projicira živa slika, ki pa je pravzaprav nepomembna in relativizira naše bivanje. Med zelo sintetičnimi vizualnimi podobami se pojavi tudi video Nebo nad Metelkovo, ki je alegorična poetična referenca na film Nebo nad Berlinom.

Pri eni izmed postavitev naključnost spodbuja tako imenovani Kinoko ali računalniški vmesnik v PD okolju, ki ga je za antitezni video YES NO izdelal Luka Prinčič. Če želimo doumeti postavitev, se moramo vanjo potopiti in se z njo igrati, saj so vizualni rezultati nepredvidljivi.

Za konec naj še opozorimo, da se je galerija Alkatraz preoblekla v novo grafično podobo. V spletišču pa se pojavlja s prenovljeno stranjo, ki je zelo prijetna za uporabo. Kliknete jo lahko na www.metelkova.org/alkatraz. Zdaj ostaja edina črna galerijska luknja, ki ignorira splet, galerija Kapelica, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti in tehnologije. Kako ironično!

Intimno-monumentalno je Nevena Kordo zaobjela IdaH.


Komentarji
komentiraj >>