Ponedeljek, 22. 10. 2007
TisaV
Da je Janez Burger izjemen filmski režiser, je bilo jasno že, ko smo si leta 1997 ogledali njegov iskrivi prvenec »V leru« in pet let zatem še njegovo psihološko dramo »Ruševine«. Takó dejstvo, da je Burgerju ponovno uspelo ustvariti izjemen, tokrat kratki film, niti ni tako presenetljivo. Bolj je presenetljivo, kako se je snemanja lotil.Film Na sončni strani Alp je po režiserjevih besedah film o »čudoviti deželi, kjer vladajo sreča, veselje, medsebojno razumevanje in strpnost«. Zgodba je postavljena v alpsko idilo, kjer na vsaki slovenski hišici narodnozavedno visi slovenska zastava, z balkona se vijejo gorenjski nageljni. In ker se nahajamo na sočni strani Alp, se samo po sebi razume - vedno in povsod sije sonce.
Da je Janez Burger izjemen filmski režiser, je bilo jasno že, ko smo si leta 1997 ogledali njegov iskrivi prvenec »V leru« in pet let zatem še njegovo psihološko dramo »Ruševine«. Takó dejstvo, da je Burgerju ponovno uspelo ustvariti izjemen, tokrat kratki film, niti ni tako presenetljivo. Bolj je presenetljivo, kako se je snemanja lotil.
Film Na sončni strani Alp je po režiserjevih besedah film o »čudoviti deželi, kjer vladajo sreča, veselje, medsebojno razumevanje in strpnost«. Zgodba je postavljena v alpsko idilo, kjer na vsaki slovenski hišici narodnozavedno visi slovenska zastava, z balkona se vijejo gorenjski nageljni. In ker se nahajamo na sočni strani Alp, se samo po sebi razume - vedno in povsod sije sonce.
Kot v pravljici. Če si le sosed ne bi kupil novega golfa! Burgerjev scenarij je tako najprej provokativen z vidika razgaljanja naše čudovite sončnoalpske lastnosti – »foušije« – ki je ne more zakriti niti vonj čudovito dehtečih nageljnov niti nas od nje ne zmorejo odvrniti zaslepljujoče lepote Triglavskega narodnega parka.
In ker bi bilo zavisti dolgčas, če bi sama samcata ostala edina točka, okrog katere bi se strukturiral dramaturški zaplet, ji Burger na veliko bolj subtilen način doda še eno nacionalno »kvaliteto« – ksenofobijo. Vsi igralci v filmu so namreč temnopolti.
Na vprašanja, zakaj se je odločil za uporabo temnopoltih igralcev, je Burger odgovoril, da jim »zelo pašejo holcerske uniforme in da izjemno dobro funkcionirajo na beli podlagi triglavskih sten«. Absurdnost situacije in norčevanje pa je privedel do skrajnosti z izjavo, da so »temnopolti igralci cenejša delovna sila, slovenske igralce bi bilo namreč treba za hojo na Triglav veliko dražje plačati«.
Zadetek v polno in še en dokaz za to, da je umetnost v veliko primerih najboljši medij za kritiko družbene situacije. V tem primeru za kritiko slovenske kvazi odprtosti in strpnosti. Da je ironija še večja, so Burgerjev film hoteli na Filmskem skladu umaknili iz kataloga za promocijo slovenske filmske kreativnosti na Berlinealu, potem ko so ugotovili, da v njem nastopajo temnopolti igralci.
K sreči so vsi poskusi po umiku ostali neuspešni in tako se bodo lahko ob Burgerjevih domislicah zabavali tudi v tujini. Tuja in domača publika pa bosta poleg tega lahko uživali tudi v magični fotografiji in dolgih statičnih skorajda reklamnih posnetkih naravnih lepot izpod mojstrskega prijema Simona Tanška.
Fenomen »tujskosti« je v filmu Na sončni strani Alp produciran na praktično vseh nivojih. Najbolj očitno na vsebinskem, vendar nas že sama vizualna reprezentacija glavnih junakov, ki je stopnjevana s Hrániteljevo barvno, praktično fluorescenčno kostumografijo, napotuje na idejo o »tujku« v sicer harmonično sklenjeni naravovarstveni enoti. Iluzornost o naši samozadostnosti in samozazrtosti je s tem privedena do absolutnih meja.
Režiserjev nagib k pravljični hiperbarvni fotografiji in »avseniško« glasbeno ozadje »Slovenija, odkod lepote tvoje« tako zagotavljata dovolj mirno ozadje za to, da si lahko Burger v prvem planu privošči brutalno poigravanje z našim dojemanjem radikalne drugačnosti.
Tako tvori film Na sončni strani Alp prepričljivo izhodišče za razmišljanje o tem, kako smo največji »tujci« v renici sami sebi. Najbolj strašljiv in grozljiv je ravno »tujec« v nas. Prej ko se z njim soočimo in ga sprejmemo, prej priseljenci in vsi ostali, ki nam majejo stranice poznanega, postanejo manj moteči.
Iz Kinodvora je zadovoljna odšla Tisa V.
Komentarji
komentiraj >>