Ponedeljek, 10.2. ob 14h: Univerzitetni informativni blok (Maja M.)
Torek, 11.2. ob 14h: Razkrivamo dogajanje na zadnjih dveh sejah Študentskega zbora in nadaljujemo z zgodbo o domnevnem neodvajanju koncesijskih dajatev Študentskega servisa Maribor ŠOU-vu v Ljubljani.
Sreda, 12.2. ob 14h: O Politehniki v Novi Gorici in o uvajanju programa slovenistike piše Petra K.
Četrtek, 13.2. ob 14h: Prisluhnite nadaljevanju sredine oddaje; tokrat bo Petra K. primerjala nastajajoči program slovenistike na Politehniki v Novi Gorici z že obstoječim programom slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Ponedeljek, 10.2. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Sedmega februarja je bil v uradnem listu objavljen javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti mladinskih bonitetnih kartic v letu 2003. Kot je znano, so se pri lanskem razpisu za sofinanciranje omenjenih kartic pojavile domnevne nepravilnosti, ki so posledično pripeljale tudi do groženj vladne koalicije, da bo odstavila takratnega direktorja Urada za mladino Dominika Černjaka, ki je kasneje odstopil sam.
Predsednik »Popotniškega združenja Slovenije« s sedežem v Mariboru Igor Jurišič je očitke o domnevnih nepravilnostih zavrnil. Zavrnil je tudi očitke na račun predaje poslov agenciji Collegium, katere lastnik je bivši direktor Urada za mladino in predsednik SMS Dominik Černjak. Ugibanja o nepravilnostih pri omenjenem razpisu Urada za mladino so se pojavila zaradi domnevno sporne povezave med Černjakom in Jurišičem. Slednji je bil na zadnjih državnozborskih volitvah namreč kandidat Černjakove SMS, poltretji milijon "težak" posel pa naj bi dobil tudi zaradi tega. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so generalni sekretarji koalicijskih strank sprejeli predlog takratne ministrice za šolstvo, znanost in šport Lucije Čok za Černjakovo razrešitev, vendar je ta novembra lani odstopil sam, še preden je o tem odločala vlada.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v četrtek prvič letos pripravilo odprti telefon, kjer so na brezplačni telefonski številki 080 22 22 na vprašanja klicateljev odgovarjali minister Slavko Gaber ter državni sekretarji s sodelavci. Ministrstvo pripravlja odprti telefon enkrat mesečno od maja lani. Odprti telefoni so praviloma pripravljeni na določene teme.
Največ vprašanj se je tokrat nanašalo na problematiko študija oziroma vpisov na visokošolski študij. Minister Gaber je potrdil, da se študent izrednega študija načeloma lahko prepiše na redni študij. O tem obstaja sklep senata Univerze v Ljubljani. Obstajajo tudi sklepi o financiranju, ki pa vedno veljajo samo za določeno število, ki je bilo odobreno za vpis posamezne generacije v prvi letnik. Če je študent enkrat že ponavljal letnik, se ne more prepisati na drugo študijsko smer, saj zakon o visokem šolstvu določa, da je mogoče enkrat ponavljati ali enkrat zamenjati študijski program.
Gaber je tudi potrdil, da študij medicine v Mariboru ne bo mogoč že v študijskem letu 2003/2004, saj je bil razpis za vpis za to študijsko leto že objavljen in ga ni mogoče več dopolnjevati. Nadalje gimnazijski maturanti pri vpisu na univerzo nimajo prednosti pred drugimi srednješolci, saj o pogojih za vpis po strokovni plati odločajo senati fakultet. Kadar presodijo, da imajo za začetek študija dovolj znanja dijaki iz obeh skupin, morajo biti oboji v enakem položaju tudi pri izbiri ob omejitvi vpisa.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport bo v sodelovanju s pokrajinskim sekretariatom za znanost in tehnološki razvoj Vojvodine ter z Univerzo v Novem Sadu v četrtek v Novem Sadu pripravilo informativni dan o šestem okvirnem programu znanstveno-raziskovalnega in tehnološko-razvojnega dela Evropske unije za obdobje od 2002 do 2006.
Glavni namen predstavitve je seznaniti raziskovalce iz Vojvodine z možnostmi njihovega sodelovanja v programih EU in z možnostjo skupnega nastopa slovenskih in vojvodinskih raziskovalcev v raziskovalnih programih EU. Na predstavitvi bo sodeloval državni podsekretar Albin Babič, ki je vodja oddelka za mednarodno multilateralno sodelovanje na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.
V prejšnjem tednu pa so končno zagnali tudi spletno knjigarno rabljenih knjig in učbenikov. Če želite prodati, kupiti ali zamenjati kakšno staro knjigo ali učbenik, je to stran za vas. Več informacij lahko dobite na strani http://knjige.org/index.asp. Ta storitev bo olajšala študij marsikateremu študentu, saj bo tako pot do želenih in nujno potrebnih knjig lažja in hitrejša.
Perečega vprašanja, kaj lahko skupaj storimo, da bi mladi hitreje in lažje prišli do zaposlitve, se bodo poskusili lotiti na posvetu, ki ga organizira CERŠ in ki bo v četrtek, 20. februarja, ob dvanajsti uri na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Posvetu bo sledila okrogla miza z naslovom »Kako naj fakultete pripravijo svoje diplomante na uspešno delo?«. Organizatorji upajo, da bo posvet pritegnil direktorje, kadrovske delavce in mentorje v podjetjih, predstavnike fakultet ter predstavnike Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Gospodarske zbornice. Računajo na to, da bodo različna mnenja in ideje pomenile velik prispevek k reševanju vedno bolj problematičnega področja zaposlivosti mladih po študiju. Za prijave in dodatne informacije pišite na cers.ef@uni-lj.si.
Socrates Erasmus je program Evropske Unije za sodelovanje prek nacionalnih meja in omogoča mobilnost študentov oziroma opravljanje določenih študijskih obveznosti na eni od univerz članic EU. Prednost programa Erasmus je, da so študentje oproščeni šolnine in da se jim ob vrnitvi na matično fakulteto priznajo opravljene obveznosti v tujini. EU sicer podeljuje štipendije Erasmus, njihova višina je od sto petdeset do dvesto eurov, tako da si študentje morajo nekatere stroške skoraj v celoti kriti sami.
Študij v tujini si lahko izberejo na eni od triintridesetih tujih institucij, izmenjava pa lahko traja od treh mesecev do celotnega študijskega letnika. Rok prijave za študijsko leto 2003/2004 je na vsaki fakulteti drugačen, tako da se za vse informacije napotite na spletno stran svoje fakultete ali pa v referat. Naj omenimo še to, da se bodo o Erasmusu pogovarjali in odgovarjali na vaša vprašanja v sredo, ob 16. uri, v predavalnici sedem na Fakulteti za družbene vede.
Na filozofski fakulteti nas zopet čaka pester teden. V ponedeljek in torek se lahko udeležite seminarja z naslovom »Komunikacijske veščine knjižničarja pri delu z uporabnikom«. V četrtek ob deveti uri pa sledi predavanje »Znanje in veščine sodobnega šolskega knjižničarja«. V petek bo predstavitev šestega okvirnega programa Evropske unije s poudarkom na predstavitvi prioritetnega področja, z naslovom »Državljani in upravljanje v družbi znanj«.
Še par besed o študentski organizaciji: v četrtek, šestega februarja, je bila v sejni dvorani Športnega centra Triglav sklicana šesta redna seja Študentskega zbora ŠOU. Obravnavali so poslanske pobude in vprašanja, predstavitev projekta SRCE, finančni načrt ŠOU v Ljubljani, ki ga bodo danes ob petih predvidoma tudi sprejeli, predstavitev študentskega športa, poročilo nadzornega senata in zaupnico senatorju. Podrobnosti o tem, kaj je dejansko tam dogajalo, sledijo jutri v oddaji »Kaj pa Univerza«?
Pa poglejmo še, kaj je novega na mariborskem koncu. Študentska organizacija Univerze v Mariboru je med enaintridesetim januarjem in drugim februarjem gostila predstavnike članov mreže SORCE (Students Organising Conventions Everywhere), katerega članica je tudi ŠOUM, preko vsakoletne študentske konference SCIM (Student Conference in Maribor), ki se odvija v Mariboru. Namen tridnevnega srečanja je bil pripraviti strategijo delovanja mreže v tekočem letu ter posvet o izbiri tematik za prihajajoče festivale.
Današnji informativni blok je spisala Maja M., ki ji je pod prste gledala Lucija G.
Torek, 11.2. ob 14h: Dogajanje na zadnjih dveh sejah Študentskega zbora in nadaljujevanje zgodbo o domnevnem neodvajanju koncesijskih dajatev Študentskega servisa Maribor ŠOU-vu v Ljubljani.
Študentski predstavniki so te dni kar dvakrat sedli v klopi študentskega zbora. Prvič so zasedali v četrtek, ko so se zbrali na šesti redni seji, drugič pa včeraj, na sedmi redni seji. Na slednji bi naj sprejeli finančni načrt Študentske organizacije v Ljubljani za leto 2003, vendar se to ni zgodilo. Seja je bila sicer zaključena, finančni načrt pa zaradi številnih predlogov opozicije, ki bi jih bilo v tako kratkem času nemogoče obravnavati, ni bil sprejet.
Predsednik Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, Izak Matej Ciraj je poudaril, da so se letos odločili, da se pogovorijo z opozicijo in v nasprotju s prejšnjimi vladami njihove predloge tudi upoštevajo. Zato so si vzeli še en teden časa, finančni načrt bi naj namreč po novem sprejeli naslednji torek.
Na četrtkovi seji pa je bil predstavljen projekt SRCE. Gre za študentski informacijski center, ki je bil ustanovljen leta 1990 z namenom, da bi zbrali vse informacije o študiju v tujini na enem mestu. Pred nekaj leti je projekt prevzela mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani. Vodja projekta, Anja Šalehar je študentskemu zboru predstavila predlog decentralizacije projekta. Svetovanje o študiju v tujini bi se po novem odvijalo na posameznih fakultetah, predvsem tam, kjer obstaja velik interes študentov. Tako bi bile študentom na voljo bolj specifične informacije za konkreten študij. Svetovalec bi naj prihajal iz matične fakultete, projekt pa bi izvajali s pomočjo Študentskih organizacij visokošolskih zavodov, ki bi jim za uro ali dve na teden odstopile svojo pisarno.
Glede Študentskega servisa Maribor, ki naj ne bi odvajal predpisanih koncesijskih dajatev Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani je Titan pojasnil, da so se prejšnji ponedeljek sestali z direktorjem in predstavniki Študentske organizacije v Mariboru. Do sedaj so bili na ŠOU Ljubljana namreč trdno prepričani o dolgu Mariborskega študentskega servisa, vendar kot smo slišali v oddaji prejšnji teden, je direktor servisa zatrdil, da študentom ne dolgujejo niti tolarja. Predstavniki omenjenega servisa in Študentske organizacije v Mariboru se sklicujejo na sporazum, ki je bil leta 99 podpisan med takratnima predsednikoma študentskih organizacij v Ljubljani in v Mariboru. Po tem dogovoru bi naj bila do sredstev Mariborskega študentskega servisa upravičena Študentska organizacija univerze v Mariboru.
Po mnenju predsednika ŠOU v Ljubljani je ta sporazum ničen, saj ga ni podpisal director ŠOU v Ljubljani. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sporazum kljub temu upoštevalo. Na Študentski organizaciji v Mariboru priznavajo, da so sredstva dobili in jih tudi porabili, ker da so do njih upravičeni.
Predsednik ŠOU v Ljubljani je poudaril, da je tudi ŠOU v Ljubljani pričakovala ta denar, ker v koncesijski pogodbi jasno piše, kdo je naslovnik teh sredstev. Žal pa Šou v Ljubljani tega denarja ni dobil.
Člani uprave ŠOU v Ljubljani bodo poskušali preučiti vse pravne možnosti, da bi prišli do omenjenega denarja. Gre namreč za 120 milijonov koncesijskih dajatev za preteklo leto 2002. Zaradi tega manjka so bili previdni tudi pri sestavljanju letošnjega finančnega načrta. Zaenkrat so nekoliko zategnili pas vsem zavodom, varčujejo pa tudi pri plačah zaposlenih. Predsednik ŠOU, Matjaž Titan je med drugim predlagal razveljavitev dosedanjega pravilnika za zaposlene na ŠOU Ljubljana. Za vse redno zaposlene bi naj bil dovolj dober kar novi Zakon o delovnih razmerjih.
O domnevnih nepravilnostih na mariborskem študentskem servisu, ki so vzrok zategovanja pasov na ŠOU Ljubljana, smo se pozanimali tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer nam niso posredovali nobenih konkretnih informacij, temveč samo zelo splošne odgovore.
Odgovore nam je v imenu Staše Baloh Plahutnik, državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, posredoval Aleš Senica. Takole je zapisal:
“Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo večini koncesionarjev podaljševalo koncesijske pogodbe za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom v začetku meseca marca. Finančne obveznosti koncesionarja so točno določene v pogodbi in pripadajočih aneksih h pogodbi, ki določajo višino sredstev za odvajanje in prejemnike teh sredstev. Ministrstvo bo pred podaljšanjem pogodb zahtevalo od vseh koncesionarjev, da posredujejo dokazila o poravnanih obveznostih, po pogodbi in pripadajočih aneksih, do študentskih organizacij in klubov.
V primeru, da študentski servis koncesijskih dajatev, ki izhajajo iz posredovanja dela ne odvaja in ministrstvu na zahtevo ne dostavi dokazil o poravnanih obveznostih, ministrstvo ukrepa v skladu z Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. 24. člen opredeljuje odvajanje sredstev, 19. člen pa odvzem koncesije.
V primeru, da dajatve res niso bile poravnane oziroma, če nam koncesionar ne bo dostavil dokazil o poravnanih obveznostih, kot izhaja iz koncesijske pogodbe in njej pripadajočih aneksov, bo ministrstvo postopalo v skladu z določbami pravilnika in pogodbe, ki ministrstvu omogoča odvzem koncesije.”
Bomo videli, kaj se bo zares zgodilo meseca marca. Študentskemu servisu koncesije ne bodo odvzeli, ker je svoje obveznosti poravnal, vendar po mnenju Študentske organizacije v Ljubljani ne pravemu naslovniku. Finančni načrt za leto 2003, ki bi ga naj sprejeli v torek, bi tako lahko poimenovali tudi kot varčevalni načrt, saj zaenkrat ne računajo s koncesijskimi sredstvi iz ljubljanskih poslovalnic Študentskega servisa Maribor. Če bodo sredstva dobili pa se bodo o njihovem razporejanju odločali potem, ko jih bodo dobili. Če jih bodo dobili, seveda.
Po kalnih vodah pretakanja študentskega denarja je brskala Lucija G.
Sreda, 12.2. ob 14h:POLITEHNIKA V NOVI GORICI IN UVAJANJE PROGRAMA SLOVENISTIKE
Od 26. novembra 2002, ko se je zgodila tiskovna konferenca na Gradu Kromberk pri Novi Gorici, je zainteresirani javnosti na voljo nova knjižica z naslovom Slovenistika, Predlog univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa. Izdala jo je Založba Politehnike Nova Gorica, fakultete, ki izvaja programe dodiplomskih in podiplomskih tehniških smeri že od leta 1995, domnevno čez dve leti pa naj bi program fakultete popestrili še z novim, jezikovno-humanističnim študijem slovenistike. Ta naj ne bi bil kopija ljubljanske ali mariborske študijske smeri, temveč naj bi težišče diferenciacije bilo prav na poudarku slovenskega obmejnega področja. Slovenistika v Novi Gorici naj bi bila domoznanska slovenistika.
Kaj sploh je Politehnika? Leta 1995 je bila ustanovljena kot Fakulteta za znanosti o okolju, leta 1998 pa se je preimenovala v Politehniko. Njena ustanovitelja sta Mestna občina Nova Gorica in Inštitut Jožef Štefan Ljubljana. Finančni viri za izvajanje študijskih programov in za raziskovalno delo prihajajo iz Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS, Fundacije Edvard Rusjan, mednarodnih ustanov, ustanoviteljev, donatorjev in šolnin.
Na Politehniki trenutno izvajajo štiri študijske programe, in sicer podiplomski študijski program Znanosti o okolju, podiplomski študijski program Karakterizacija materialov in dodiplomska študijska programa Okolje ter Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnološki sistemov. V dodiplomske programe je vpisanih več kot 240 rednih in 130 izrednih študentov, več kot 80 pa je podiplomskih študentov.
Politehnika Nova Gorica je pobudnica in ustanoviteljica Primorskega tehnološkega parka, ki skrbi za razvoj tehnološko zahtevnejšega podjetništva, in Fundacije Edvard Rusjan, edine tovrstne finančne ustanove v Sloveniji, ki skrbi izključno za razvoj in delovanje visokega šolstva na Goriškem, so zapisali v samopredstvitvi. Politehnika pripravlja v sodelovanju z Univerzo za arhitekturo v Benetkah mednarodni podiplomski program Restavratorstvo v arhitekturi. Svojo širitev vidijo tudi v programu Slovenistika.
Predlog univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa Slovenistika je pripravil dr. Zoltan Jan, in sicer v sodelovanju z dr. Matjažem Kmeclom, dr. Brankom Marušičem in s skupino izvedencev, in sicer po naročilu senata Politehnike Nova Gorica. Same učne načrte, ki jih knjižica že vsebuje, so pripravili nosilci predmetnih področij in asistenti. Knjižica, ki obsega sto petdeset strani, vsebuje ob povzetku na začetku še štiri obsežna poglavja. To so: 1. Podatki o predlagatelju in utemeljitev vloge, 2. Predlog študijskega programa, 3. Mednarodna primerljivost programa ter 4. Ocena letnih stroškov izvajanja programa. Slednje poglavje vključuje dve prilogi, to pa sta Predmetnik in Vsebine predmetov.
Odločitev za oblikovanje progama slovenistike temelji na oceni pomena, »ki ga imajo slovenistične vede pri uresničevanju slovenskih nacionalnih in državnih interesov na zahodnem obrobju slovenskega nacionalnega prostora«. Novogoriška slovenistika bo pokrivala tudi »področja, povezana s posebnostmi obrobja slovenskega nacionalnega prostora, kjer je veliko regionalnih posebnosti in se srečujejo različna kulturna izročila sosednjih narodov, ki pripadajo neslovenskemu svetu«. Prav »temeljna vprašanja, ki se pojavljajo na področju sprejemanja in interferenc med različnimi jeziki in literaturami«, posegajo v »najgloblja vprašanja sodobnih globalizacijskih pojavov na eni strani in v ohranjanje izvirne identitete na drugi strani«.
Pri oblikovanju univerzitetnega dodiplomskega štiriletnega programa nepedagoške, raziskovalne študijske smeri so upoštevali stališče, so zapisali v programu, »da se je treba izogniti pretiranemu drobljenju posameznih disciplin oziroma ustvarjanju množice predmetov, ki z velikim številom drobnih obveznosti študenta oddaljujejo od samostojnega študija in poglabljanja na tistih področjih, na katerih želi uresničiti osebno strokovno nagnjenje«.
Domoznanska slovenistika v Novi Gorici bo zasnovana kot sodobna veda, so poudarili na predstavitvi programa, ki študenta usposablja za poglabljanje v posebnosti okolja, v katerem je program zasidran. Za izhodišče razmišljanja jim je služilo dejstvo, da so na italijanski strani razvili dve univerzi.
Kot odgovor na potrebo, da nastane v Novi Gorici slovenska univerza, so »odprli dva hitro razvijajoča se dislocirana oddelka z vrsto študijskih programov, ki jih obiskuje okrog 2500 študentov, med njimi številni Slovenci iz Italije in tudi iz Slovenije«. Torej zametek novogoriške slovenistike naj bi bil protiutež sodobnemu dogajanju, to so »novi in bolj prefinjeni asimilacijski procesi«, ki jih prinašajo »sodobni integracijski in globalizacijski procesi«.
Predlagatelji vidijo potrebe za ustanavljanje slovenistike v Novi Gorici v dejstvu, da živi onkraj meje slovenska skupnost, in sicer na italijanskem Goriškem ter v Videmski pokrajini, torej Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Študij slovenskega jezika bo namenjen slovenskim državljanom, pripadnikom slovenske manjšine v Italiji in tudi Italijanom.
Prispevek o novogoriški Politehniki in uvajanju programa Slovenistike je pripravila Petra Koršič.
Prisluhnite pa tudi jutrišnji oddaji, v kateri se bo Petra lotila primerjave omenjenega programa slovenistike na Politehniki z obstoječim programom, ki ga izvajajo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Četrtek, 13.2. ob 14h: KAKO NAJ BI IZGLEDAL ŠTUDIJ SLOVENISTIKE NA POLITEHNIKI V NOVI GORICI ?
Že včeraj smo v oddaji Kaj pa Univerza? govorili o Politehniki v Novi Gorici ter o tem, da naj bi domnevno čez dve leti program fakultete popestrili z novim, jezikovno-humanističnim študijem slovenistike. Ta naj ne bi bil kopija ljubljanske ali mariborske študijske smeri, temveč naj bi bil poudarek prav na specifiki slovenskega obmejnega področja. Slovenistika v Novi Gorici naj bi bila domoznanska slovenistika.
V današnji oddaji vam bomo podrobneje predstavili omenjeni program slovenistike ter ga primerjali z obstoječim programom, ki ga izvajajo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po besedah predlagateljev manjka sodobnemu literarnemu zgodovinarju prav poznavanje kulturne zgodovine in književnosti s tega področja slovenskega prostora. Program bo upošteval kulturno stičišče, vključeval poglabljanje v jezikovno in literarno stvarnost slovenske manjšine v Italiji in na avstrijskem Koroškem, kasneje morda še v Istri, ponudil pregled kulturne zgodovine, izbirne predmete iz zgodovine likovne umetnosti in glasbe ter podobnih področij, česar ljubljanska slovenistika še ne ponuja.
Za razliko od ljubljanske slovenistike, ki pri izbirnih lektoratih obsega slovanske jezike, bo novogoriška slovenistika ponudila lektorate italijanskega, furlanskega, nemškega ter hrvaškega jezika, torej jezike sosedov, in angleščino. Prednost naj bi bila še ta, da si bo študent oblikoval program sam, in sicer na podlagi njegovega zanimanja bo izbiral med številnimi izbirnimi predmeti poleg določenih in fiksnih obveznosti. Ponudili bodo možnost pridobivanja temeljnega znanja s področja informatike in nekaterih drugih pomožnih ved. Dodatni študijski modul, to je deveti semester, se bo izvajal v sodelovanju z eno od pedagoških fakultet in omogočil pridobitev strokovnega naziva profesor ali profesorica slovenskega jezika in književnosti.
Program Slovenistika je sestavljen ob upoštevanju najuspešnejših značilnosti sorodnih programov na obeh slovenskih univerzah in na podlagi poznavanja nekaterih sorodnih študijskih programov tujih univerz. Pri oblikovanju programa so upoštevali potrebe, da se v skladu z bolonjsko deklaracijo preide na kreditni študij in se ga prilagodi za triletni študij, ki mu sledi dveletni specialistični študij. Po tem, ko bo program zaživel, nameravajo uvesti tudi študij na daljavo. Sorodne oblike in metode dela pa naj bi bile na razpolago že prvo leto, kot so obvestila na spletnih straneh, individualne razlage in dodatna pojasnila s pomočjo elektronske pošte, organiziranje klepetalnic.
V knjižici z naslovom Slovenistika, Predlog univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa, ki jo je izdala Založba Politehnike Nova Gorica, so zapisali: »Politehnika Nova Gorica bo študentom študijskega programa zagotovila možnost sodelovanja v ustreznih programih drugih visokošolskih zavodov z uvedenim kreditnim sistemom in priznavala pri tem pridobljene kredite. Možna je takojšnja vključitev v sistem ECTS, ko bo ta zaživel v Sloveniji.«
Dosedanja zasnova novogoriške slovenistike razpolaga z dvema kadrovskima profesorjema in s šestimi magistri, ostali izvajalci programa so trenutno še vpisani na magistrskem ali doktorskem študiju, prva leta pa jim bodo na pomoč priskočili profesorji iz Ljubljane, Maribora in Trsta. Na predstavitvi programa so poudarili še, da je prednost novonastajajočega programa v Novi Gorici tudi ta, da bodo predavali profesorji, ki so se izobraževali v tujini in tam tudi delovali. Poudarili so še, naj se nov program ne jemlje kot negativno konkurenco, saj se z novim programom odpre štirideset novih mest, tudi za na primer ambicioznejše študente iz Ljubljane ali Maribora, ki bodo lahko na novogoriški slovenistiki raziskovali, saj se obeta tudi znanstveno-raziskovalni center znotraj Politehnike.
Pomislek glede kadrovskih viškov, ki bi lahko nastali, saj se bo z novimi programi slovenistike po Sloveniji izobrazilo več diplomiranih slovenistov, so na predstavitvi v Novi Gorici ovrgli s podatkom, da slovenistov v Goriški regiji primanjkuje ter da nihče od te vrste diplomirancev ni prijavljen na novogoriškem Zavodu za zaposlovanje. Na Koprskem jih celo primanjkuje, statistični podatki vpisa na ljubljansko slovenistiko zadnjih let pa kažejo, da je vpisanih več študentov prav s Koprskega kot pa z Goriškega.
Na predstavitvi novogoriškega programa slovenistike je dr. Dular izrazil očitek, češ da Politehnika ni slovela kot jedro prebujanja, temveč kot podjetje, v angleščini predavajočih profesorjev, in na koncu še strinjanje, da se s programom slovenistike kaže prebujanje in da je to mogoče dobro za Politehniko. Kakšno pa je uradno stališče ljubljanskega Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti, nismo ugotovili. Za osebno mnenje o slovenističnem programu v Novi Gorici pa smo povprašali namestnico predstojnice ljubljanskega Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete, izredno profesorico doktorico Eriko Kržišnik.
Dr. Erika Kržišnik: »Celovite ocene ne morem dati, ker nisem natančno preštudirala programa. Povedala pa bom mnenje, ki sem ga povedala tudi na sami predstavitvi. In sicer – kot običajno sodimo: eno dobro in eno slabo stran. Katera koli slovenistika se ustanavlja v okviru katere koli univerze, bi človek pričakoval, da bo zastavila nek svoj poseben zorni kot ali pa poudarke, ki ne bodo pač enaki kot so npr. v Ljubljani ali v Mariboru. Do neke mere, mislim, da si ga Nova Gorica je. Tisto, kar se mi v tem smislu zdi pozitivno, je poudarjanje ali večje upoštevanje interdisciplinarnosti. Kar pomeni, da oni v slovenistiko samo vključujejo predmete, ki recimo na ljubljanski slovenistiki niso vključeni, kot so slovenska glasba, muzikološki del, slovenski umetnostnozgodovinski del. V tem smislu se mi zdi to vidik, ki je nov, drugačen ... in ki je, glede na prostor, v katerem so, to je tik pred slovensko-italijansko mejo, smiselno, da je poudarjen. To je, se mi zdi, dobro. Tisto pa, kar se mi iz istega vidika zdi slabo, se pravi z vidika bližine meje, je – torej mislim, vsaj v predstavitvi je bilo tako razumeti in tudi program, ki sem ga preletela, me je potrdil – jezikovni del študijskega programa, ki je – če rečem v deficitu, bo mogoče huda beseda, ampak zdi se mi, da je vendarle nekako bolj izpostavljena literatura. Pa ni problem, da je bolj izpostavljena literatura, problem je, da je jezik v umiku. V tolikšni bližini dvojezičnega slovensko-italijanskega prostora, kakor je Nova Gorica, se mi to pač zdi slaba strategija.«
Od uradne predstavitve programa slovenistike na Politehniki je minilo že dva meseca. Poklicali smo v Novo Gorico in pripravljalcu programa dr. Zoltanu Janu zastavili nekaj vprašanj.
Ali je pristojen organ, to je Svet za visoko šolstvo, podprl načrt slovenistike v Novi Gorici?
Dr. Zoltan Jan: »Ta najvišji organ v Republiki Sloveniji, ki je pristojen za odločanje o programih visokega šolstva, je program sprejel v obravnavo in je imenoval recenzente. To je bilo lanskega novembra. Recenzenti imajo dva meseca časa, da dajo svoja poročila. Profesor doktor Miran Hladnik in akademik profesor doktor Franc Zadravec sta svoje poročilo že oddala. In kolikor sem seznanjen, tudi profesorica doktor Varja Orešnik zaključuje to delo. Morda ga je te dni že oddala, nisem pa ga še videl. To poročilo bo potem predsednik uvrstil na dnevni red tega organa in po obravnavi bodo sprejeli določene sklepe. Recenzenta, ki sta že končala poročilo, sta napisala ugodno poročilo. Imata sicer nekatere pripombe, celo vrsto stvari sta pohvalila, tako da tu ni kakšnih posebnih zadržkov, da se program ne bi sprejel.«
Ali si zainteresirani lahko obetajo program že v naslednjem študijskem letu? Ali mislite, da se bo izvajanje programa vendarle prestavilo za leto ali več?
Dr. Zoltan Jan: »Prihodnje leto nikakor ne, razpis je že izšel. Tako da so vsi programi že vključeni in se pripravlja na dokončno obravnavo. V akademskem letu 2003/04 nikakor ne bo mogoč vpis. Upamo pa, da ne bo prevelikih težav in da bomo lahko v akademskem letu 2004/05 vpisovali. Vpisujemo lahko tudi jutri, ampak spričevalo oziroma diploma ni javno veljavna listina. Mi pa tega nočemo. Zato mora Svet za visoko šolstvo najprej program potrditi.«
Koliko bo okvirno znašala šolnina?
Dr. Zoltan Jan: »Šolnine ne bi smelo biti. Tako kot so sedaj vzpostavljene stvari, šolnine za redno vpisane študente ne bi bilo. Pričakujemo razpis 30-40 prostih mest za vpis v prvi letnik. Politehnika Nova Gorica razpolaga z lastnimi sredstvi. To je zasebna šola, ki jo financirajo lokalne skupnosti in različni donatorji in ima tudi svojo fundacijo. In iz teh sredstev bi se v prvih letih financiral program. Če bo zanimanje, če bo delo potekalo v redu, potem bi Politehnika v Novi Gorici kandidirala za razpis za sredstva iz državnega proračuna. Za enkrat bi to bila krajevna sredstva in študentje ne bi bili dodatno obremenjeni.«
»Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti kot samostojnih in enkratnih pojavov. /…/ Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju slovenističnih in sorodnih ved. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno delo,« so zapisali predlagatelji. Navsezadnje pa bodo cilji posameznih študentov pestri in različni, predvsem izrisani na podlagi notranjih motivacij in individualnih aktivnostih, saj še tako dobro pisno začrtan program ne zagotovi kakovostnega diplomanta.
Prispevek o novogoriškem programu Slovenistike na Politehniki je pripravila Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>