Nedelja, 11. 11. 2007
zoranp
Gledano takole na počez po programu tega radia v minulih desetletjih srečanja z glasbo s Haitija niti niso bila tako redka. Slišali smo že tradicionalno, pa tisto aktualno, ki se v tej tradiciji napaja, pa tudi nekaj iz tamkajšnje povsem sodobne popularne glasbene ponudbe. A zagotovo manj, kot pa bi bilo primerno njenemu obsegu, raznovrstnosti in izraznemu bogastvu. Vendar pa tako temeljitega dokumenta o enem njenih segmentov, kot ga ponuja ta album z vso svojo besedno in vizualno opremo, še nismo srečali. Glasbena kultura haitskega »vuduja«, ki so jo od nekdaj na neki samoumevni ravni dojemanja povezovali s črno magijo, obredi krvavega žrtvovanja, ekstazo, transom in orgijami, je s tem albumom briljantno predstavljena v svoji izvorni, omenjenih konstruktov in predsodkov očiščeni vsebini. Predstavljena je kot plejada raznovrstnih pojavnih oblik glasbenega izraza neke širše subkulture, ki jo poleg le-tega in pripadajočih mu plesnih, ritualnih praks, sestavljajo še (vsaj) poezija, ljudske zgodbe, pregovori, vizualije, navodila, opisi, eseji in druge pisarije o njenem prakticiranju, pa celo napotki za nekatera vsakdanja opravila, kot so npr. recept za kopel, ki prinaša srečo, ali pa raznovrstni kuharski recepti. (več!)
* Del tega vsebujejo tudi priloge k temu albumu. A njegova osnovna vsebina je seveda glasba; kopica do tedaj še ne posnetih pesmi in skladb, nastalih na terenu v različnih situacijah, zajemajoč iz obeh obstoječih virov »vudujevske« svečane obredne glasbe – iz urbanega in ruralnega; vse to v izvedbi različnih izvajalcev oziroma skupin glasbenikov. Album torej, za katerega že sami njegovi snovalci upravičeno trdijo, da mu uspeva razodeti duhovno esenco te avtentične haitske kulture.
Komentarji
komentiraj >>