Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OKLEPAJ: DELO OSVOBAJA! RAZSTAVA IZARJA LUNAČKA V KUD-u, ponedeljek, 12. 11., ob 16h (3465 bralcev)
Ponedeljek, 12. 11. 2007
IdaH



Klikni za veliko sliko:
Danes se v KUD-u zapira razstava Oklepaj – Delo osvobaja! izredno plodnega stripovskega avtorja Izarja Lunačka. Že od rane mladosti je redno objavljal svoje ilustracije v različnih medijih, med drugim tudi v Sobotni prilogi Dela, ko je ta to še bila. Na otvoritvi je bilo možno kupiti tudi tri odlične publikacije Beštije iz leta 2000, zbirko stripov Miniji iz leta 2003 in izredno lično publikacijo – nujen okras vaše knjižne police – Oklepaj, ki je še ves topel zagledal luč dneva oktobra letos.
Danes se v KUD-u zapira razstava Oklepaj – Delo osvobaja! izredno plodnega stripovskega avtorja Izarja Lunačka. Že od rane mladosti je redno objavljal svoje ilustracije v različnih medijih, med drugim tudi v Sobotni prilogi Dela, ko je ta to še bila. Na otvoritvi je bilo možno kupiti tudi tri odlične publikacije Beštije iz leta 2000, zbirko stripov Miniji iz leta 2003 in izredno lično publikacijo – nujen okras vaše knjižne police – Oklepaj, ki je še ves topel zagledal luč dneva oktobra letos.

Strip Oklepaj je od maja 2004 do julija 2005 izhajal vsak petek na kulturnih straneh Dela. Seveda dokler niso odrezali urednika Tita Doberška, uvedli uravnoteženo tiranijo in sprejeli skupni konsenz, da veliki državni časnik ne potrebuje vizualne kulture. V istem času, ko je bil Izarjev polž obsojen komunističnega revanšizma in je avtor v stripu postal obljubljeni mesija, so iz Dela leteli oziroma so se sami umaknili tudi drugi odlični ilustratorji. Na primer Jure Engelsberger in Mojca Osojnik. Vrhunci vizualne produkcije naj bi bili torej nepotreben strošek.

V ideološko spornost revolucionarnega polža in njegovega zvestega poslušalca kapitalističnega dobičkarja Želvaka ne moremo dvomiti. Saj to je tudi ključni namen politične satire. Mar ne? Lunaček v zgodbah prepleta anekdote o družbenih paradoksih in pretirani korektnosti. Združuje na videz nasprotujoče teme, govori o religijah in vulgarnosti, deprivilegiranih manjšinah in brezbrižnosti, kolonializmu in materializmu, izkoriščanju in ljubezni, prijateljstvu.

Pod stripom s šestimi okvirji se vleče tanka pasica s paralelno pripovedjo, ki prikazuje zgodbo v drugi luči in po navadi smeši človeško evolucijo. Na novega leta dan, ko polž odreže želvino glavo v imenu uničenja kapitala in ustvarjanja temeljev novega sveta, se v spodnji pasici osamljeni mož srednjih let poskuša neuspešno ustreliti v glavo — ob zvokih veselega rajanja z ulice.

Strip, ki je bil v Delu barven, je objavljen v svoji primarni črno-beli obliki, saj se avtorju dodajanje barv zdi nepotrebno kičenje risbe. Vendar slika ni prečiščena, ampak je polna detajlov in natančnega izrisovanja osrednjih likov in okolice. Poleg omenjenega stripa so na razstavi predstavljene tudi nekatere skice in humorni inserti o aktualnih političnih temah.

Čeprav je Lunaček stripovski avtor v čisto ustaljenem pomenu besede, kjer pripoved naniza v okvirje s spremnimi dialogi po posameznih sekvencah, je razstavil tudi nekaj kompleksnejših slik. V njih se posamezni komični, situacijski momenti nanizajo v boschevskem stilu povezovanja različnih zgodb. Tovrstna tendenca po razbijanju linearne pripovedi se je pokazala že pri paralelni pasici v knjigi Oklepaj.

Ida H. v oklepajih.


Komentarji
komentiraj >>