V, baje dobrih, starih časih so ljudje na praznični dan oblekli svoje najbolj fine obleke, da bi tako počastili praznik in se, vsaj v teoriji, posvetili dnevu samemu ter mlajšim generacijam razložili, zakaj za vraga je ta dan tako poseben. Šlo naj bi približno takole: »Veš sine, danes je pa dan ta in ta in na današnji dan pred toliko leti je nek mož prišel v našo vas ter omogočil to in to,« in tako naprej. Pa res lahko tudi za minulo nedeljo, dan drugega kroga predsedniških volitev, uporabimo termin, ki ga je ob zmagi izrekel bodoči predsednik Danilo Tűrk, torej, da so volitve praznik demokracije?
V, baje dobrih, starih časih so ljudje na praznični dan oblekli svoje najbolj fine obleke, da bi tako počastili praznik in se, vsaj v teoriji, posvetili dnevu samemu ter mlajšim generacijam razložili, zakaj za vraga je ta dan tako poseben. Šlo naj bi približno takole: »Veš sine, danes je pa dan ta in ta in na današnji dan pred toliko leti je nek mož prišel v našo vas ter omogočil to in to,« in tako naprej. Pa res lahko tudi za minulo nedeljo, dan drugega kroga predsedniških volitev, uporabimo termin, ki ga je ob zmagi izrekel bodoči predsednik Danilo Tűrk, torej, da so volitve praznik demokracije?
Koliko ljudi ali volivcev v tej državi res meni, da so volitve nek poseben dan, ki bi ga morali obeležiti s pražnjimi oblekami in svečanimi dogodki? Koliko se jih poglobljeno pogovarja z nepoučenimi mlajšimi in jim razlaga o prednostih te oblike odločanja ali še bolje, koliko mladih to sploh zanima? Bolj malo, kajti globoko v sebi, kljub upanju, ki ga lahko vzbuja njihov »omiljeni« kandidat, verjetno vejo, da realni razlogi za pričakovanje boljšega življenja ne ležijo v izbiri predsednika. Ne bi se dosti zmotili, če zapišemo, da veliko, če ne kar večina ljudi voli enega kandidata zgolj zato, da ne bi zmagal tisti drugi. Tak negativni pristop k izbiri predsednika zahteva revizijo Tűrkovih besed in ponuja se nov termin: »Praznik antidemokracije«. Antidemokracije v tem smislu, da se voli zgolj zato, da tisto drugo ljudstvo ne bi dobilo oblasti v roke. Ni toliko pomembno, da nismo zmagali mi, kot to, da so izgubili oni.
Na tej točki povejmo še, da besedo praznik utemeljujemo z dogodki, kostumografijo in scenografijo v volilnih štabih kandidatov, v tem primeru Danila Tűrka. Medtem ko je bilo jasno, da bo v štabu Peterleta, po mnenju volilcev očitno »Nepravega za predsednika«, bolj klavrno vzdušje, je bilo le-to v štabu superuglajenega Danila bolj podobno evforičnemu pričakovanju novega leta kot zavedanju prevzemanja določenih odgovornosti in zadovoljstva z volilnim rezultatom. Kar je sicer razumljivo, ampak stvari je v svoj kontekst postavil naslednji incident.
Ko se je zmagoslavni Danilo iz Cankarjevega doma vrnil v štab, mimogrede snobovsko restavracijo v superposlovnem delu Ljubljane – oh, kako ljudsko - so ljudje poskočili od navdušenja in zavrtel se je komad Queenov: »We are the champions«. So na desnici vrteli komad »Show must go on«? Nekdo bi moral članom Danilovega štaba pojasniti, da se spektakla ne dela iz začetka poti, temveč iz uspeha na koncu. Kar sugerira, kako ti ljudje razumejo volitve in predsednika. Torej ne kot resen proces, ki jim bo ali ne bo prinesel možnosti popraviti stanja v državi in pomagati državljanom ter prebivalcem, kar bi moralo biti njihovo vodilo skozi vso kampanjo, temveč prej kot tekmo, kjer je zmaga sama sebi namen in ne zgolj orodje za izboljšave.
Pustimo evforijo Danilovih podpornikov ob strani in poskušajmo analizirati rezultate volitev. Je bolj zmagal Danilo ali bolj izgubil Lojze? No, Lojze je vsekakor izgubil, razlika v glasovih za njega in tistih za Danila pa vzbuja neke ideje o zasuku volivcev v levo. Je to res? Je, če pristanemo na tezo, da obstaja zgolj politična premica in ne nek politični klobčič volne. Morda pa so šli volivci samo stran od desnice, torej ne nujno v levo, kar seveda ne pomeni, da imajo volivci sami pri sebi razčiščene pojme, zakaj sedaj ne marajo desnice. Ko bo nova preobleka, bo tudi nov naval glasov.
O Peterletovem bizarnem sloganu – skoraj grožnji- ki pravi, da je pravi za predsednika vseh, ne bi izgubljali besed, tudi zato, ker je Lojze pač poražen. Ustavimo pa se pri tako imenovanem upu tako imenovane levice, Danilu. Njegova odlika je ta uglajenost, ki pa s sabo privleče tudi medlost. Vseeno pa se je, vsaj v intervjuju za Radio Študent, dovolj jasno oddaljil od konzervativnega Peterleta. Med drugim je odkrito dejal, da načeloma je za pravico istospolnih do poroke in posvojitve otrok, glede izbrisanih pa predlaga takojšnje spoštovanje odločbe Ustavnega sodišča. Tudi meni, da slovenska vojska nima kaj početi v Iraku. Z načeli vse lepo in prav, manjka pa tista odločnost in jasna zahteva, ne pa le predlog, da se te stvari uredijo čim prej.
To pa je vsaj v očeh avtorja tega komentarja premalo, da bi ga legitimiziral s svojim glasom. Vsekakor dopuščamo možnost, da bo Danilo Tűrk tudi z dejanji, kolikor to dopuščajo njegove bodoče pristojnosti, morda celo blagodejno vplival na rahljanje - jebi ga, bodimo iskreni – klerokapitalističnega primeža, ampak na podlagi slišanega lahko pričakovanje od novega predsednika strnemo v en sam stavek: Vsaj sram nas ne bo toliko.
ODPOVED: OFF komentar o predsedniških volitvah je spisal Boris.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje
Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim
Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala z nedeljskim zavarovalniškim referendumom
Terminal Ivo Poderžaj o današnjem dolgčasu, predsedniški kampanji in bizarnosti Peterletovih podpornikov
Intervju Boris se je pogovarjal z direktorico valencijske podružnice španske nevladne organizacije "Španska komisija za pomoč beguncem Saro Verdú
Zeitgeist Boris se je v Studiu Radia Študent pogovarjal s predsedniškim kandidatom Danilom Türkom
kultivator Matej in Boris sta se ukvarjala s krizo v Bosni in Hercegovini
Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno
Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem
Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007