Četrtek, 15. 11. 2007
BIGor
Pariški elektro-punkrockovski trio Volt je z objavo prvenca pri eminenci obskurnega in obrobnega rockovskega založništva In The Red prišel do širše mednarodne uveljavitve in prepoznavnosti na svetovni mreži garažnega rocka. Opravka imamo s ploščo, ki je stara že dve leti in ki je sodeč po reizdaji v Ameriki nadživela ta čas. Elektro-punk kombo Volt je nastal iz članov pariških garažno-rockovskih skupin No Talents in Splash Four. Ker so manjkajočega bobnarja zamenjali z elektro-mašinami, se nam tako predstavljajo kot elektro-zasedba. Vendar tako kot odpadniško izstopajo iz aktualne garažne rockovske scene, so preveč punk-rockovski tudi za elektro-frike in cyber-punkerje. Zdi se, da so nekje vmes. (v celoti!)
* Pariški elektro-punkrockovski trio Volt je z objavo prvenca pri eminenci obskurnega in obrobnega rockovskega založništva In The Red prišel do širše mednarodne uveljavitve in prepoznavnosti na svetovni mreži garažnega rocka. Opravka imamo s ploščo, ki je stara že dve leti in ki je sodeč po reizdaji v Ameriki nadživela ta čas. Elektro-punk kombo Volt je nastal iz članov pariških garažno-rockovskih skupin No Talents in Splash Four. Ker so manjkajočega bobnarja zamenjali z elektro-mašinami, se nam tako predstavljajo kot elektro-zasedba. Vendar tako kot odpadniško izstopajo iz aktualne garažne rockovske scene, so preveč punk-rockovski tudi za elektro-frike in cyber-punkerje. Zdi se, da so nekje vmes.
Na današnji alternativni glasbeni sceni skupina Volt igra podobno francosko vlogo kot so jo imeli naelektreni Parižani Metal Urbain v drugi polovici sedemdesetih. Skupina Volt je potomec francoskega anarhizma in ludizma v rock glasbi. Skozi njihovo godbo se pretaka nasilna seksipilnost Dum Dum Boys, ki so svoje odpadništvo na rockovski sceni devetdesetih let nadomestili s pisanjem glasbe za franoske pornografske filme. Volt so njihovi nasledniki.
Zamaknjeni od pariških techno-plesišč in očarani z rockovskimi koncerti pletejo niti agresivnega elektro-punka. Naslanjajoč se na njegovo tradicijo nikakor ne premikajo meja, ampak ostajajo prav takšni kot večina tradicionalnostov in retrogardistov, gledajo nazaj. Prav to pa je njihov čar. Ostajajo primitivni. Ne segajo po ponujenih strojih prek svojih sposobnosti in znanj. Sintesajer, ritem-mašino in teremin uporabljajo učinkovito, minimalistično. Brez pretencioznega brskanja za novimi eksperimentalnimi zvoki izvabljajo elementarne zvoke punka, industrijskega rocka, zgodnjega elektro-popa. Ker s proizvodnjo mehanskih zvokov nikoli ne zapadejo v trans, za to poskrbi ostra in robustno modificirana kitara. Prekaljeno zna zamenjati rezanje žil z mogočnim punk-bluesovskim viharjem, ki smo ga dobrih deset let nazaj občudovali pri njujorških Chrome Cranks. Medklici pevca
in pevke, ki sta v dialogih kot sprta na smrt zaljubljena pohotneža, dajejo z morbidnimi, grotesknimi in na trenutke že prav bolestnimi zgodbami vsemu prepotreben kos popra, da nas čisto prestrelijo s teror-punkom. Volt so pariški odgovor na prezačinjeno mešanico godb, ki nas prepogostokrat speče skozi želodec. So odpadniki kot so bili Suicide, Malaria, Strelnikoff, Alien Sex Fiend. Nepristajajoč na preproducirane viže v stilu Ministry so neposredno punkovski in elektro-nabriti skozi vsako pesem albuma-prvenca Volt.
pripravil Igor Bašin BIGor
Komentarji
komentiraj >>