Medtem ko turška kontradiktornost nasilno stresa politično in zasebno sfero, multikulturni trki hkrati odpirajo polja zanimivih kulturoloških raziskovanj. S kritično oddaljenostjo od naivne idealizacije turške multikulturnosti se bomo z različnimi obrazi njenega shizofrenega obraza spogledovali tudi na Radiu Študent. Preko otomanske estetike, ostrih pisateljskih peres in produktivne filmske industrije do kulturno aktivnih diaspor, sodobnih smernic, napajajočih se iz globalnih kulturnih vrelcev, in konkretnih fenomenov bomo z besedami potovali v turških edicijah Pisem iz tujine, ki jih bo iz turškega inozemstva pošiljala Pina.

Ob sintagmi »turška kultura« se pogosto zapišejo in zarečejo zveneče besedne zveze, kot so kulturni mozaik, križišče narodov ali konglomerat civilizacij. Čeprav podobne etikete slikajo idilične podobe sožitja in kreativnega sobivanja, je multikulturna realnost Turčije nasprotno pogosto popačena.

V kulturnemu talilnemu loncu kljub večstoletnemu segrevanju in vztrajnemu mešanju z diplomatsko kuhalnico ostajajo nestaljeni kulturni strdki. Uporniško zavračajo vmešanje v okusno tradicijsko zmes in se odločno borijo, da bi v končni kulturni obari nadvladal njihov okus.

»Turška kultura« tako kulturne tradicije države na skrajnem evropskem robu definira zgolj geografsko, saj razgiban nabor kulturnih praks ne poseduje izstopajočega skupnega imenovalca. Čeprav njihova eklektična narava ustvarja razgiban kulturni kolaž, privlačen predvsem za zunanje opazovalce, intenzivna multikulturnost na drugi strani izrojeva visoko kulturno napetost, večne konflikte in identitetni kaos.

Stalen boj za kulturno hegemonijo krepi oster nacionalizem, ki definicijo termina pogosto potiska v nove dimenzije. V kombinaciji s temačno skupno zgodovino narodov, živečih na turškem območju, kulturni konflikti presegajo zgolj neodobravajoče poglede in se razraščajo v odmevne mednarodne afere.

Nazorno ilustracijo izrisuje aktualno turško dogajanje v obliki oživljanja polemik o potencialnem armenskem genocidu, vedno nemirne ciprske situacije in trenutno vročih kurdsko-turških spopadov.

Sicer jasno definirani politični cilji turškega vpada v Irak z izkoreninjenjem terorizma so še pred uradnim napadom presegli politično raven in se preselili na širše kulturno območje. Odpor do terorizma se je prenesel na celotno kurdsko populacijo in ob predvojno napihnjenem nacionalizmu botroval k odkritemu sovraštvu in želji po izbrisu njihove kulture. K temu pričajo še vedno aktivni protikurdski protesti po vseh večjih turških mestih, povišan kriminal nad civilno kurdsko javnostjo, medijski pritiski in številne nacionalistično-rasistične spletne akcije.

Turška kultura tako temelji na postrukturalističnem konceptu binarnih opozicij. Te ne vodijo zgolj v atraktiven kulturni mozaik, a vehementno gradijo majajoče in pogosto podirajoče se koncepte »nas in njih«. Prepad med različnimi nacionalnimi in tradicijskimi poli poglablja tudi dinamično zgodovinsko dogajanje, ki je v minulih tisočletjih na geografsko skromnem prostoru pregnetlo predporodne krče prvih civilizacij, močno otomansko tradicijo in Ataturkove revolucionarne reforme.

Medtem ko turška kontradiktornost nasilno stresa politično in zasebno sfero, multikulturni trki hkrati odpirajo polja zanimivih kulturoloških raziskovanj. S kritično oddaljenostjo od naivne idealizacije turške multikulturnosti se bomo z različnimi obrazi njenega shizofrenega obraza spogledovali tudi na Radiu Študent.

Preko otomanske estetike, ostrih pisateljskih peres in produktivne filmske industrije do kulturno aktivnih diaspor, sodobnih smernic, napajajočih se iz globalnih kulturnih vrelcev, in konkretnih fenomenov bomo z besedami potovali v turških edicijah Pisem iz tujine.

Preko radijskih valov jih bo iz turškega inozemstva še naprej pošiljala Pina.