Ponedeljek, 17.2. ob 14h: Univerzitetni informativni blok (Nadja N.)
Torek, 18.2. ob 14h: Informativni dan na fakulteti za družbene vede in pranje možganov bodočim brucom (Gregor I.)
Sreda, 19.2. ob 14h: Novosti z vrhov Univerze v Ljubljani in ogorčenost študentov nad (ne)delovanjem slovenske vlade.(Lucija G.)
Četrtek, 20.2. ob 14h: S posveta o zaposljivosti mladih, ki poteka na Ekonomski fakulteti, se javljata Nadja N. in Tanja M.
Ponedeljek, 17. 2. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
Teden je naokoli in spet je na vrsti ponedeljkov Univerzitetni informativni blok. Prejšnji teden je bil kar pester, pa tudi v tem tednu se bo marsikaj dogajalo.
Najpomembnejša novica prihaja iz Maribora, kjer je na petkovi seji upravni odbor mariborske univerze soglašal s spremembami univerzitetnega statuta, ki jih je na ponedeljkovi izredni seji sprejel senat Univerze v Mariboru. Spremembe univerzitetnega statuta ukinjajo akademski zbor kot organ univerze in ga tako izključujejo iz kandidacijskega postopka za izvolitev rektorja. To soglasje daje senatorjem možnost, da predvidoma 3. marca ponovno razpišejo rektorske volitve, novi rektor pa naj bi nastopil funkcijo 6. maja.
Nad temi spremembami so najmanj navdušeni študenti, saj bi ukinitev akademskega zbora kot organa univerze izničila pomen študentskih glasov v kandidacijskem postopku za izvolitev rektorja. Univerza pa se je s to spremembo izognila čakanju na končno odločitev ustavnega sodišča, ki je zaradi domnevno sporne vloge akademskega zbora v kandidacijskem postopku, do svoje končne odločitve ustavilo vsa volilna opravila za izvolitev novega rektorja.
Poleg sprememb statuta je upravni odbor potrdil tudi finančni načrt in program dela mariborske univerze za leto 2003.
Novi direktor Visokošolskega središča v Kopru, ki so ga leta 1996 ustanovile tri obalne občine, je postal Bojan Vavtar. Visokošolsko središče v Kopru bo do začetka delovanja Univerze na Primorskem opravljalo naloge, zaradi katerih je bilo ustanovljeno, poleg tega pa bo Univerzi na Primorskem pomagalo pri administrativno-tehničnih in organizacijskih zadevah. Kaj bo z Visokošolskim središčem, ko bo primorska univerza res zaživela, pa novi direktor še ni vedel odgovora, dejal je le, da bodo o tem odločale ustanoviteljice.
In če še malo ostanemo pri primorski univerzi, naj povemo, da odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki ga je državni zbor sprejel 29. januarja, začne veljati 22. februarja.
Izvršni odbor Zveze za Primorsko je na ponedeljkovi seji ugotovil, da je bil s sprejetjem tega odloka storjen "zgodovinski korak k hitrejšemu razvoju Primorske in Slovenije". Po njihovem mnenju je bil s tem zgrajen most k hitrejšemu in obsežnejšemu pretoku znanja z bližnjimi italijanskimi univerzitetnimi središči. Ker pa se zavzemajo za enakomeren razvoj Primorske, so zadovoljni z izjavo ministra Gabra, da bo spremenjeni zakon o šolstvu omogočal ustanavljanje univerzitetnih središč.
Konec tedna so fakultete in visoke šole odprle svoja vrata znanja željnim bodočim bruckam in brucom. Da bi jim pomagali pri lažji odločitvi, so jih seznanili s študijskimi programi in z vpisnimi pogoji. Ob tej priložnosti pa sta Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Študentska organizacija Maribor pripravili posebno akcijo obveščanja dijakov, ki so prišli na informativni dan. Na železniških in avtobusnih postajah, in ponekod v mestu, so postavili info točke, na katerih so dijaki lahko dobili različne koristne informacije.
Kakšne informacije so širili na informativnem dnevu na Fakulteti za družbene vede, boste izvedeli v jutrišnji oddaji Kaj pa univerza? Komentiral bo Gregor I.
Naslednja novica zadeva tuje študente, saj bo po novem pravica do republiške štipendije pripadala tudi tujcem. Ustavno sodišče je na pobudo treh tujih študentov razveljavilo določbo pravilnika o štipendiranju, po katerih lahko študentje uveljavljajo pravico do republiške štipendije le, če so slovenski državljani ali Slovenci brez slovenskega državljanstva. Sodišče je menilo, da sta določbi v neskladju z Ustavo, ki tujcem zagotavlja vse pravice razen tistih, ki so jim zakonsko priznane z omejitvami ali pa jih priznava le slovenskim državljanom. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki ureja področje štipendiranja kot eno od dejavnosti zaposlovanja, pa tovrstne omejitve ne predpisuje.
Rektor ljubljanske univerze, dr. Jože Mencinger, je promoviral 12 novih doktorjev znanosti. Po štirje so iz Biotehniške in Medicinske fakultete, po dva pa z Ekonomske fakultete in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
V preteklem tednu so na Gimnaziji Ravne na Koroškem v okviru e-šol ministrstva za informacijsko družbo odprli računalniško učilnico, ki je za delo in dostop do svetovnega spleta namenjena javni brezplačni uporabi. Ravnateljica gimnazije je povedala, da so se za projekt odločili zato, da bi v dopoldanskem času zagotovili boljše možnosti za delo dijakov in učiteljev, v popoldanskem času pa omogočili občanom, da v smislu vseživljenjskega učenja uporabljajo opremo, ki je v šoli na razpolago.
V Sloveniji skoraj četrtino brezposelnih predstavljajo mladi. Na Ekonomski fakulteti bo v četrtek potekal Posvet o zaposljivosti mladih, saj vsi želijo ugotoviti, kaj lahko storijo, da bodo mladi hitreje in lažje prišli do zaposlitve. Posvet se bo začel ob dvanajstih s pozdravnim nagovorom dekana Ekonomske fakultete. V nadaljevanju pa se bodo ukvarjali z vprašanji kako do zaposlitve po diplomi, kakšna je vloga fakultete pri zaposljivosti njenih študentov, ter kako lahko strokovna prsksa poveča zaposljivost študentov. Na koncu pa bo sledila okrogla miza na temo kako naj fakultete pripravijo svoje diplomante za uspešno delo.
Če vas zanimajo podrobnosti, potem poslušajte četrtkovo oddajo Kaj pa univerza?, v kateri se bosta s prizorišča javljali Tanja M. in Nadja N.
Na koncu pa še novička za vse, ki jih zanima študij v tujini. Mednarodna pisarna ŠOU v Ljubljani pripravlja v četrtek, 20. februarja, INFO MARKET – informativni dan za študij v tujini. Dogajanje bo od 12. ure potekalo v Centru Evropa na Dalmatinovi 4. O tej tematiki bodo spregovorili tuji študentje na študiju v Sloveniji, slovenski študentje o lastnih izkušnjah iz tujine, zveza KOMISP pa bo predstavila možnosti za opravljanje delovne prakse v tujini, ter udeležbo na jezikovnih šolah v tujini.
Informacije je danes premierno izbrskala Nadja N.
Torek, 18.2. ob 14h: Informativni dan na fakulteti za družbene vede in pranje možganov bodočim brucem
Informativna dneva sta za nami
V petek in soboto so ljubljanske ulice preplavili bodoči dijaki in študentje, ki so v glavno mesto pricurljali z vseh koncev Slovenije. Na slovenskih fakultetah in srednjih šolah sta namreč potekala informativna dneva, na katerih so bodoči izobraženci poizvedeli, kaj jih čaka na zaželjenem študiju. Nato pa so se doma sami, največkrat pa s starši, spraševali in preizpraševali o svoji nadaljnji izobraževalni poti.
Največ zanimanja so bodoči študentje pokazali za študije medicine in in družboslovja, podobno kot vsa prejšnja leta. Največ gneče je bilo zato na Medicinski fakulteti, Fakulteti za družbene vede in AGRFT-ju. Z našim približevanjem Evropski uniji se želijo bodoči študentje izkazati ravno na študijih, ki jih bodo popeljali v tako zaželeno tujino. Tako se je trlo študentov ravno na mednarodnih odnosih, novinarstvu. Kot je že v navadi zadnja leta, pa je bilo manj zanimanja za študij naravoslovja.
Na poti na informativne dneve so dijakom na pomoč priskočili informatorji Študentske organizacije v Ljubljani in Mariboru. Še najbolj pa so se potrudile fakultete, ki so bodočim študentom obljubljale gradove v oblakih: izredne možnosti za zaposlitev, izoblikovanje študentov v razgledane intelektualce in podobno. Le nekateri trezni profesorji so jim na njihovo vprašanje o možnostih zaposlitve duhovito vrnili vprašanje: »Pa saj ste še mladi. Ne boste že sedaj mislili na to, kaj se vam bo zgodilo čez pet let.«
Fakultete so jim delile razne letake s podatki o študiju, študijskih obveznostih in njihovih pravicah. Fakultete z manj denarja so se zadovoljile s fotokopiranimi listi, druge so imele lične letake, nekatere pa celo majhne knjižice. Spet drugje so bodočim študentom povedali, da naj si informacije kar sami poiščejo na njihovih spletnih straneh.
Ena izmed njih pa je še prav posebej izstopala. Takorekoč državna fakulteta, ki skrbi za reprodukcijo birokratov, Fakulteta za družbene vede, si je omislila lično knjigico, v kateri predstavlja svoje študijske programe. FDV-jevsko informiranje pa skriva v svojih nederjih kar nekaj cvetk, ki bodočim študentom niso ravno za vzgled. Bodoči študent se lahko upravičeno vpraša, kaj ga lahko fakulteta, ki naj bi bila specializirana za odnose z javnostmi, sploh nauči, če je sama sposobna sproducirati ne ravno taktne slogane in obljube.
Vsaj študentom kadrovsko-menadžerske smeri v njihovih bodočih službah že ne bo dolgčas, saj jim bo v veselje in radost odpuščanje delavcev. Vsaj tako trdijo v FDV-jevske napovedi. »Načrtovanje zaposlovanja, odpuščanje delavcev, analiziranje dela, pridobivanje kandidatov za zaposlitev in vodenje izbirnih postopkov, uvajanje novih delavcev ... - to so tvoje sanje«.
FDV-jevski obramboslovni besednjak pa se je razširil cez celotno fakulteto, zato je moč tudi na analitsko teoretski smeri brati klasični vojaški besednjak. Tudi teoretiki bodo očitno šli v vojno. Ampak to ne bo problem, saj boš na tej smeri oborožen z najrazličnejšimi znanji, s katerimi »se boš brez težav spopadel/-a s poklicnimi izzivi na tako rekoč neštetih področjih družbenega življenja, saj boš kariero verjetno peljal/-a v varne analitične, raziskovalne, znanstvene, načrtovane ali svetovalne vode, veseli pa te bomo tudi v pedagoški dejavnosti«.
Bodoči študent politologije se bo lahko pohvalil s svojim bodočim znanjem. Mirno in atraktivno bo povozil vse, ki ne bodo mislili enako. »Nova država je dala študiju politologije poseben polet. Kdor ni zraven, je povožen in pogažen. Zato je študij politologije postal atraktiven. Brez nas preprosto ne moreš. Pri nas se obravnavajo vprašanja, ki vsakega žgečkajo in mikajo, vseeno pa nimajo vsi poguma in volje, da bi prodrli v to mično gospodično«.
Želimo si, da bodočim in sedanjim študentom FDV-ja odpuščanje delavcev in vojaška miselnost le niso največje sanje in se bodo intentenzivneje posvečali diametralnim stvarem.
Informativni dan na Fakulteti za družbene vede je s kritičnim očesom spremljal in zabeležil Gregor Ilaš.
Sreda, 19.2. ob 14h:
AKTUALNO DOGAJANJE NA UNIVERZI
Po dolgem, dolgem času bomo danes v oddaji Kaj pa Univerza spet pokukali v univerzitetne sobane in na kratko povzeli aktualno dogajanje. V zbornični dvorani ljubljanske univerze je včeraj namreč zasedal senat Univerze v Ljubljani.
Med temami, o katerih so razpravljali, omenimo ustanavljanje Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Znanstveni svet Inštituta Jožef Stefan je v začetku tega leta namreč podprl ustanovitev omenjene šole in soustanoviteljstvo Univerze v Ljubljani. Prej omenjeni znanstveni svet se je tudi strinjal, da bi imela Univerza v Ljubljani status priviligiranega soustanovitelja; da šola skupaj z Univerzo v Ljubljani izbere najboljše dodatne predavatelje. Člani Znanstvenega sveta pa so se strinjali tudi, da nova podiplomska šola ne bi širila svoje dejavnosti na področje dodiplomskega izobraževanja.
Univerza je že sestavila skupino, katere namen je uskladitev vključevanja profesorjev ljubljanskih fakultet v program Mednarodne podiplomske šole Inštituta Jožef Stefan. Svet za visoko šolstvo je razpravo o podiplomski šoli nadaljeval na dan zaljubljencev. Ali so se v omenjeno šolo zaljubili na prvi pogled, tega ne vemo.
Na včerajšnji seji senata so pregledali še zapisnik statutarne komisije. Le–ta je namreč uskladila Statut Univerze v Ljubljani s Pravilnikom o priznanjih Univerze v Ljubljani. 234-ti člen tako določa, katera priznanja podeljuje Univerza, naslednji člen pa opredeljuje, kdo podeljuje priznanja iz prejšnjega člena.
Statutarna komisija Univerze v Ljubljani še ugotavlja, da bo zaradi novega zkona o delovnih razmerjih treba spremeniti tako Statut Univerze v Ljubljani kot tudi Pravilnik o delovnih razmerjih in Pravilnik o disciplinski odgovornosti. Glede ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev Univerze v Ljubljani je po mnenju komisije treba urediti prenos pooblastil z rektorja na dekane članic.
Prej omenjena komisija se je dotaknila tudi problematike rednega in izrednega študija. Nedavno se je nek javni zavod namreč obrnil na Univerzo z vprašanjem, ali lahko zaposli študenta, ki ima status rednega študenta. Glede na prakso Univerze, po kateri se v redni univerzitetni študij vpisujejo tudi kandidati, ki so v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom, bi se bilo treba načelno opredeliti do vprašanja, kaj ločuje redni in izredni študij in kako je z obvezno prisotnostjo rednega študenta v študijskem procesu.
Kljub izenačitvi rednega in izrednega študenta glede socialnih pravic, je po mnenju komisije še vedno treba razlikovati med rednim in izrednim študijem, saj bi bilo mogoče v nasprotnem primeru govoriti o diskriminaciji študentov rednega študija. Pojem rednega študenta naj bi bil nujno povezan z obvezno osebno navzočnostjo na predavanjih, vajah in drugih oblikah dela. To pomeni, da redni študent ne more biti nekdo, ki je zaposlen s polnim delovnim časom. Statutarna komisija je zato senatu univerze v Ljubljani predlagala sklep, ki povzema prej povedano stališče.
O izrednem študiju so zapisali, da se lahko izjemoma izvaja na tak način in dodali: »Izredni študij je v prvi vrsti namenjen osebam, ki so v delovnem razmerju. Zato izredni študij ne zahteva osebne navzočnosti študenta pri pedagoškem delu. Zaradi tega študent izrednega študija tudi lahko pristopi k izpitu neodvisno od poteka predavanj iz posameznega predmeta. Predavanja in druge oblike pedagoškega dela na izrednem študiju so možnost, ki jo mora članica univerze, ki študij izvaja, v obsegu, določenim s statutom, ponuditi študentom izrednega študija.«
Toliko o temah, o katerih trenutno razpravljajo na Univerzi.
MARIBORSKI ŠTUDENTI SO OGORČENI NAD SLOVENSKO VLADO
V prvem prispevku smo slišali, kaj se plete v univerzitetnih krogih, zdaj pa se selimo še v študentske vode, natančneje v Maribor. Medtem ko se ljubljanski ŠOU ubada z rdečimi številkami, Študentska organizacija Univerze v Mariboru slovensko javnost zadnje čase zelo pogosto seznanja z raznimi pobudami, mnenji, pozivi.
Včeraj so tako na medije naslovili pismo, s katerim izražajo ogorčenje nad delom vlade Republike Slovenije. Po dobrem letu in pol študentje niso zadovoljni z rezultati dialoga s slovensko vlado, saj na nobeni od prednostnih točk, ki so jih pred letom in pol določili na Svetu vlade RS za študentska vprašanja, ni prišlo do rešitev. Še huje, predstavniki ŠOU v Mariboru poudarjajo, da se študentje počutijo izigrane, saj je vlada leto in pol zavlačevala z reševanjem prednostnih točk, sedaj pa niti ene od teh ni vključila v program dela vlade RS za leto 2003, ki je bil 29. januarja letos objavljen v Poročevalcu vlade RS.
In katere so te prioritetne točke? Reforma neustrezne štipendijske politike, ureditev perečih problematik na ravni študentskega dela, vzpostavitev državnega nadzora na področju zaračunavanja vpisnih stroškov v okviru zakonsko opredeljenega brezplačnega dostopa do visokega šolstva in na področju bivanja, vključno z izgradnjo novih študentskih bivalnih zmogljivosti v policentrično razviti mreži slovenskega visokega šolstva.
Ob razpravi o povečanju koncesijske dajatve iz naslova posredovanja študentskega in dijaškega dela in pri tem povezani pripravi Deklaracije o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Študentsko organizacijo Slovenije so študentje javno opozorili na široko in večplastno študentsko problematiko.
K temu sodi tudi kaotično področje študentskega in dijaškega dela. Na tej ravni prihaja do izrazitih nasprotij med Študentsko organizacijo Slovenije kot z zakonom priznanega reprezentativnega organa slovenskih študentov in nekaterimi agencijami za posredovanje dijaškega in študentskega dela.
Slednjim je gonilna sila pri opravljanju posredovanja dela postalo kopičenje dobičkov. Odgovornost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je izjemna, vendar se ministrstvo oddaljuje od s študenti usklajenih predlogov novega Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, poudarjajo predstavniki ŠOU v Mariboru.
Na tem mestu jim lahko samo pritrdimo. Gotovo se še spomnite ene izmed preteklih oddaj, v kateri smo govorili o domnevnih neporavnanih koncesijskih dajatvah Študentskega servisa Maribor. Za mnenje o tem smo se pozanimali tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in dobili povsem posplošen in medel odgovor.
V kontekstu nereševanja drugih žgočih vprašanj, vezanih na študentsko in dijaško delo, kot je problematika obveznih prispevkov, pravna narava študentske napotnice ter tolmačenje novega Zakona o delovnih razmerjih, študentje ocenjujejo ravnanje ministrstva kot malomarno in kratkovidno.
Predstavniki ŠOUM pozivajo pristojne, naj nemudoma ukrepajo, saj bodo v nasprotnem primeru prisiljeni izstopiti iz vseh organov vade in hkrati seči po drastičnih ukrepih. Mariborski študentski predstavniki ponovno opominjajo na demonstracije, s katerimi so študentje junija leta 2001 opozorili na prepotrebne spremembe, ki bi jim zagotovile dolgoročno, sistemsko urejeno in zaščiteno raven njihovih socialnih pravic ter s tem konkurenčno vključitev slovenskega visokega šolstva v skupni evropski izobraževalni prostor. Odtlej se po njihovih besedah ni spremenilo popolnoma nič.
(Lucija G.)
Četrtek, 20.2. ob 14h: S posveta o zaposljivosti mladih, ki poteka na Ekonomski fakulteti, se javljata Nadja N. in Tanja M.
Komentarji
komentiraj >>