Sreda, 5. 12. 2007
JasminaJ
Na ta sredin večer lahko prisluhnete posebnemu intervjuju. Včeraj dopoldne nam je uspelo dobiti na telefon Taslimo Nasrin – bangladeško književnico ter borko za pravice žensk. Taslima Nasrin se trenutno nahaja na skrivni lokaciji v Indiji. Na skrivni zato, ker različne skupine islamskih fundamentalistov zahtevajo njeno smrt ali pa vsaj izgo Na ta sredin večer lahko prisluhnete posebnemu intervjuju. Včeraj dopoldne nam je uspelo na telefon dobiti Taslimo Nasrin – bangladeško književnico ter borko za pravice žensk. Taslima Nasrin se trenutno nahaja na skrivni lokaciji v Indiji. Na skrivni zato, ker različne skupine islamskih fundamentalistov zahtevajo njeno smrt ali pa vsaj izgon iz države. Sicer se ji to sovraštvo s strani islamske skupnosti ne dogaja prvič. Preganjana je namreč že od začetka 90-ih let. Več kot desetletje je kot bangladeška izgnanka živela v Evropi. Kasneje se je vrnila in dobila vizo v Indiji. Naperjenost proti njej pa se je ponovno zaostrovala že skozi vse leto 2007. Avgusta je bila, med enim od svojih govorov, fizično napadena. Konec novembra pa je situacija dosegla vrh, ko so jo najprej izgnali iz Kalkute, zbežala je v Radhjastan, od tam pa spet v New Delhi. In to v borih dveh dneh.
Islamski skrajneži zahtevajo od vlade, da ji ukine vizo (ta ji namreč traja do februarja 2008), ker naj bi jo sicer ubili. A je indijska vlada zavrnila zahteve množic ter Taslimi zagotovila neznano lokacijo, kjer se lahko, v varstvu policistov, skriva pred krvniki. 30. novembra pa je pristala na to, da iz ene od svojih knjig izključi 2 strani teksta, ki naj bi bili najbolj sporni po mnenju islamske skupnosti.
V 45 minutah vam predstavljamo Taslimo Nasrin. Njeno življenje in delo, njeno 20-letno bežanje pred lovci na glave (naj povemo, da je bilo na njeno glavo razpisanih že več nagrad), njeno videnje položaja žensk tako v islamu kot tudi v religijah na splošno ter, seveda, njeno trenutno situacijo. Veliko o tem nam je povedala tudi sama.
Kot že rečeno, vam danes ponujamo v posluh telefonski intervju s Taslimo Nasrin, ki smo ga posneli včeraj dopoldne.
Še prej pa jo predstavimo.
Taslima Nasrin je bila rojena leta 1962 v muslimanski družini v vzhodnem Pakistanu. Njeno rojstno mesto je kasneje prešlo pod bangladeško oblast. S pisanjem je pričela pri 15-ih letih, ko je že tudi objavljala svojo poezijo v literarnih revijah. Pri 16-ih pa je že začela izdajati svojo literarno revijo SeNjuti. Vse življenje je delovala na polju kulture in literature. Leta 1984 je diplomirala na medicinski fakulteti. Njena prva pesniška zbirka je bila izdana leta 1986. Naslednja, v letu 1989, je doživela ogromen uspeh. Uredniki različnih dnevnih in tedenskih časopisov so jo vabili k pisanju kolumn.
Začela je pisati o zatiranju žensk. Brez obotavljanja je kritizirala religijo, tradicijo ter zatiralske kulture, ki izvajajo diskriminacijo nad ženskami. Njen močan jezik ter brezkompromisno nasprotovanje moški dominaciji sta vznemirjala ljudi – eni so jo oboževali, drugi naravnost sovražili. Leta 1992 je prejela prestižno indijsko literarno nagrado Ananda.
Islamski fundamentalisti so s kampanjami proti njej pričeli leta 1990. Na ulicah so izvajali demonstracije, vdirali v časopisne hiše ter založbe, za katere je delala, ji grozili s smrtjo. Večkrat je bila napadena. Sčasoma ni bila več zaželjena na nobenem javnem mestu. Leta 1993 je fundamentalistična organizacija Islamska vojska zaradi njene kritičnosti do islama razpisala nagrado na njeno glavo. Bila je zaprta v hiši. Vlada ji je zaplenila potni list ter jo zaprosila, da preneha s svojim pisanjem, ker bo sicer izgubila službo kot zdravnica. Navsezadnje je bila prisiljena to tudi storiti.
Ironija je, da je ravno zato, ker je bila najbolje prodajana avtorica tako v Bangladešu kot tudi v indijski zahodni Bengaliji, lahko v Bangladešu tudi ostala. Kakorkoli, vlada je njen roman Lajja (Sramota), v kateri opisuje grozodejstva, ki so jih nad hindujsko manjšino izvajali muslimanski fundamentalisti, prepovedala. Glavno sporočilo romana je, naj bo humanizem drugo ime za religijo.
Taslima Nasrin trdi, da je namesto verskih zakonov potrebno urediti civilni kodeks, ki bi ženskam omogočal enakopravnost in pravico. Njeni pogledi so vzbudili prvo združitev 14-ih različnih političnih in nepolitičnih verskih organizacij, ki so pričele z nasilnimi demonstracijami, pozivale na splošni upor, vdirale v vladne urade in zahtevale njeno takojšnjo smrt z obešanjem. Vlada se je postavila na njihovo stran in se obrnila proti Taslimi Nasrin. Sčasoma je bilo na njeno glavo razpisanih še več nagrad in na stotisoče fundamentalistov je na ulicah zahtevalo njeno smrt. Le nekaj piscev je branilo njene pravice do izražanja. Je pa dobila ogromno podpore izven bangladeških meja. A navsezadnje je bila vendarle prisiljena zapustiti Bangladeš.
Živela je v izgnanstvu v Evropi, kjer je napisala 28 knjig poezije, esejev, novel in kratkih zgodb. Mnoge so bile prevedene v 20 različnih jezikov. Njene prošnje bangladeški vladi, da bi se lahko vrnila, so bile vedno znova zavrnjene. V odsotnosti je bila v Bangladešu celo obsojena na eno leto zapora – ker naj bi žalila verska čustva. Mnoge od njenih knjig so bile v Bangladešu prepovedane.
Številne prestižne nagrade, ki jih je prejela v državah zahoda, so povzročile naraščajočo mednarodno pozornost za njen boj za pravice žensk in pravico do izražanja. Postala je simbol svobode govora.
Kasneje je živela v Kalkuti. Indija ji je namreč omogočila vizo. Iz Kalkute pa je bila proti koncu novembra prisiljena bežati, saj so se proti njej ponovno pričele demonstracije. V spremstvu policije se je skrila v Radhjastanu. A tudi od tam je bila prisiljena bežati že naslednji dan. Trenutno se skriva v New Delhiju na neznani lokaciji. Indijski islamski fundamentalisti zahtevajo preklic veljavnosti njene vize – vlada ji jo je namreč podaljšala do 17. februarja 2008. Indijska vlada pa odgovarja, da bo njena viza ostala veljavna in da ji bo zagotovljena varnost, kjerkoli že se bo nahajala. Pred dvema dnevoma pa je pristala na zahtevo, da iz ene od svojih knjig (izdane sicer leta 2002 in ki je povzročila nasilne nemire) odstrani 2 strani, ki sta, po mnenju islamske skupnosti, najbolj sporni in žalita verska čustva.
Ko smo dobili Taslimo na telefon, nam je najprej potrdila, da je še vedno na skrivni lokaciji. Takoj zatem pa smo jo povprašali, kako se počuti.
Leta 1993 je po izdaji njene knjige Lajja (Sramota) Svet Islamske vojske razglasil zanjo smrtno kazen. Takrat je rekla, da bo nadaljevala s svojim bojem proti vsem slabim silam brezkompromisno do smrti. Za razliko od Salmana Rushdiea je kategorično zavračala možnost opravičila teokratom. A 30. novembra se je odločila, da iz svoje knjige odstrani 2 strani, ki naj bi bili sporni. Zakaj?
Islamska skupnost in mediji so se večkrat sklicevali, da Taslima trdi, da je treba besedilo Korana spremeniti, kar naj bi doprineslo drugačen odnos do žensk v islamu. Ta trditev, da je treba svete spise spremeniti, je mnoge razburjala in vlekla na ulice. Pa je res to rekla?
Taslima Nasrin pa ni poznana le kot bangladeška pisateljica, temveč tudi kot borka za pravice žensk in tudi kot sekularna humanistika. V eni od svojih trditev navaja, da države, ki nimajo urejene sekularizacije, ne morejo biti pravične, še posebej ne do žensk. Kako ona vidi izvajanje demokracije in sekularizacije v praksi? Sta beseda demokracija in sekularizacija morda včasih le besedi na papirju?
V svojih govorih in tekstih se velikokrat navezuje na svoje otroštvo. Na otroštvo indijske deklice. Za otroštvo deklice je iznašla novo besedo – Meyebela. To je tudi naslov ene od njenih knjig. Vprašali smo jo, kako je ona doživljala svojo Meyebelo. Odgovorila nam je, da ni bilo:
Še vedno poslušamo intervju s Taslimo Nasrin, bangladeško feministično pisateljico, ki se trenutno skriva v Indiji na neznani lokaciji skriva pred islamiskimi fundamentalisti.
Tako, to je bil intervju s Taslimo Nasrin. Želimo ji veliko sreče in poguma pri uveljavljanju svoje pravice do svobode govora in misli. Predvsem pa, da je islamski fundamentalisti, dokler se situacija vsaj približno ne umiri, ne najdejo na njeni skrivni lokaciji.
Naj živi svoboda govora, vam kliče JasminaJ.
Komentarji
komentiraj >>