Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KRASNI NOVI SCHENGEN (5684 bralcev)
Četrtek, 6. 12. 2007
Andrej Pavlišič




Povprečen prebivalec vzhodne Evrope, z verjetno izjemo republik nekdanje Jugoslavije, bo na vprašanje o tem, katera je najbolj oprijemljiva pozitivna sprememba, ki jo je prinesel razpad bloka realnega socializma odgovoril, da je to svoboda gibanja. Danes, po desetletnem priključevalno-klečeplaznem procesu pripojitve k Evropski uniji, je velik del te iste vzhodne Evrope pred tem, da za božično darilo – kot se je izrazil pristojni evropski komisar - prejme končno realizacijo mita o Evropi kot o prostoru svobode: Slovenija in z njo osem drugih novih prisklednic Evropski uniji z 21. decembrom stopa v Schengensko območje, kar popularna mitologija oglašuje kot dokončen padec nekoč bojda železnih meja.

Povprečen prebivalec vzhodne Evrope, z verjetno izjemo republik nekdanje Jugoslavije, bo na vprašanje o tem, katera je najbolj oprijemljiva pozitivna sprememba, ki jo je prinesel razpad bloka realnega socializma odgovoril, da je to svoboda gibanja. Danes, po desetletnem priključevalno-klečeplaznem procesu pripojitve k Evropski uniji, je velik del te iste vzhodne Evrope pred tem, da za božično darilo – kot se je izrazil pristojni evropski komisar - prejme končno realizacijo mita o Evropi kot o prostoru svobode: Slovenija in z njo osem drugih novih prisklednic Evropski uniji z 21. decembrom stopa v Schengensko območje, kar popularna mitologija oglašuje kot dokončen padec nekoč bojda železnih meja.

A tudi v sicer zakotnem podalpju je vse manj tistih, ki se pustijo še vedno naivno zapeljati tem pravljicam. Že dolgo se ve, da je resnica slavljenega padca tako imenovanih notranjih evropskih meja vkopavanje na njenih zunanjih mejah in gradnja trdnjave Evrope. To je zgodba o koncentracijskih taboriščih, tako na našem pragu - denimo v Velikem Otoku pri Postojni ali v Gradišču ob Soči - kot daleč od naših oči v Libiji in Maroku. To je zgodba o tisočih migrantih, prebežnikih – o ljudeh, ki jih uradna evropska politika potiska v ilegalo, v roke mafijskih združb, kriminalnega podzemlja, na trge z belim blagom in delom na črno. To je zgodba o milijonih brez pravic in brez političnega glasu, ki sredi demokratične in odprte Evrope ostajajo nevidni ter na milost in nemilost prepuščeni vsakokratni oblastni instanci – mafiji, policiji ali lastnikom sweat-shopov. Ti ljudje so mogoče politično res nevidni, z ekonomskega vidika pa so zelo uporabni, česar se dobro zavedajo tudi evropski uradniki. To je resnica te zgodbe, ki jo bomo v naslednjih tednih spoznavali izključno preko one druge, spektakelsko pološčene plati - preko foto-terminov oblastnikov in njihovih sveže pristriženih jezikov.

Zgodba seveda ni nova, saj so migracije tudi pri nas stalno mesto poskusov odpiranja javne debate in artikuliranja političnih zahtev, ki tako od »domačih« kot od evropskih političnih elit terjajo ukinitev zločinskega režima razčlovečenja. Odziv med tako imenovano javnostjo je mestoma spodbuden, a večinoma zelo skromen, medtem ko je politična elita tudi glede tega vprašanja strumno in cinično poenotena v stališču, da je to znak odličnosti in pripadnosti klubu najboljših. A ob slovenskem prevzemu schengenskega režima posledice tega oblastnega enoumja postajajo čedalje bolj jasne tudi za druge, ne le za peščico zagovornikov globalne svobode gibanja in ukinitve vseh meja.

Zakaj gre? V propagandnih materialih se Schengen najpogosteje opisuje kot prostor brez meja s prostim pretokom ljudi in blaga, ki bo ljudem prijazen, zlasti pa praktičen, saj ne bo več dolgotrajnih kontrol in vrst na mejnih prehodih. Lepo. A v svoji slovenski različici Schengen poleg tega prinaša posebno novost. Če je za dosedanje članice schengenskega območja veljalo, da so klasičen nadzor na mejnih prehodih zamenjale s povečanim policijskim nadzorom v nekajkilometerskem obmejnem pasu, so vrli slovenski oblastniki – enkrat več bolj papeški od papeža - ta »obmejni pas« razširili na celotno ozemlje Slovenije.

To enostavno pomeni, da bo policija po novem po celotni državi izvajala mejni nadzor - na avtobusnih in železniških postajah, na cestah in v mestih. Policijske zasede na cestah, preverjanje avtomobilov z najsodobnejšo tehnologijo za odkrivanje živega tovora, nadlegovanje na javnih mestih. Za tovrstno policijsko posredovanje bo dovolj že čisto navadna policistova kaprica. Da je novi schengenski režim povsem skregan z ustavno zagotovljenimi in na piedestal postavljenimi človekovimi pravicami, denimo s pravico do zasebnosti, je jasno že od daleč. Literature na to temo je ogromno. Skrivnosti glede tega ni nobenih.

V zgodovini se dostikrat primeri, da streznitev pride prepozno. Pred leti se je nekaterim zdelo odveč, da bi se vznemirjali zaradi organiziranega lova na prebežnike ob slovenskih mejah ali zaradi sovražnega govora v medijih. Tudi omejevanje pravice do azila se ni zdelo nekaj, na kar bi morali biti pozorni, tako kot ne koncentracijska taborišča in pospešena militarizacija južne meje. Ker se v našem podalpju nismo pustili motiti razčlovečujočim posegom v življenja drugih, za nagrado tarče represivnega režima počasi postajamo tudi sami.

A v tem ni nič presenetljivega: slovenska različica Schengena je namreč zgolj nekoliko bolj iskren izraz tega, za kar je pri celem spletu evropske migracijske politike vedno šlo. Pri njej namreč nikoli ni šlo za nabor tehničnih ukrepov, ki bi »nas, dobre in gostoljubne domačine« varovali pred prišleki iz tujine, temveč je pod to krinko vedno šlo za vzpostavitev novega režima življenja - za vpeljavo novih oblik kategorizacije, evidentiranja in nadzora nad vsemi nami. Od političnih elit, ki prebivalstvo najprej razdeli na posamezne skupine – recimo na tujce, Rome, izbrisane - in jim nato pripiše različne stopnje človekovih pravic, bi bilo iluzorno pričakovati, da ne bi na koncu v eno od kategorij padel prav vsak od nas.

Terminal je spisal Andrej Pavlišič.









Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji

OFF priloga vložena interpelacija zoper notranjega ministra Dragutina Mateja

PLJUNKI POZABE Lan je gostil predsednika Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Denisa Miklavčiča.

Kultivator Urh in Boris V sta poglabljala politično krizo v državi

Terminal premierni Terminal Andreja Pavlišiča

Off priloga poročilo o okrogli mizi na temo šolskega zakona, ki so jo organizirali študentje teologije

Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka

OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade

OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah

Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje

Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim










Komentarji
komentiraj >>