Nedelja, 9. 12. 2007
JureV
V nocojšnjem terminu Tolpe Bumov, bomo lahko prisluhnili EP-ju sodelovanja, ki se je rodilo na festivalu All Tomorrow's Parties leta 2005. Tega leta so ga kurirali fantje iz zasedbe Mars Volta, ter nanj povabili umetnico, ki jo globoko spoštujejo, Lydio Lunch.
Tako sta se spoznala z Omar-jem Rodriguez-om Lopez-om, ki nam je poznan kot kitarist prav iz Mars Volte, ali pa njegovega predhodnega banda At The Drive In. Prav tako smo ga v naših koncih videli tudi kot člana dub-erjev Defacto, in z zasedbo, imenovano prav po njem. O Lydi-ji Lunch tudi ni treba izgubljati besed, saj jo redni poslušalci in spremljevalci glasbe prav dobro poznajo. Ena od, sedaj že legend kompilacije No New York, no-wave-a in pa noisa osemdesetih, spoken word umetnica in še kaj, ki pa je Veliko jabolko zapustila in sedaj živi v Barceloni. (v celoti!)
* V nocojšnjem terminu Tolpe Bumov, bomo lahko prisluhnili EP-ju sodelovanja, ki se je rodilo na festivalu All Tomorrow's Parties leta 2005. Tega leta so ga kurirali fantje iz zasedbe Mars Volta, ter nanj povabili umetnico, ki jo globoko spoštujejo, Lydio Lunch.
Tako sta se spoznala z Omar-jem Rodriguez-om Lopez-om, ki nam je poznan kot kitarist prav iz Mars Volte, ali pa njegovega predhodnega banda At The Drive In. Prav tako smo ga v naših koncih videli tudi kot člana dub-erjev Defacto, in z zasedbo, imenovano prav po njem. O Lydi-ji Lunch tudi ni treba izgubljati besed, saj jo redni poslušalci in spremljevalci glasbe prav dobro poznajo. Ena od, sedaj že legend kompilacije No New York, no-wave-a in pa noisa osemdesetih, spoken word umetnica in še kaj, ki pa je Veliko jabolko zapustila in sedaj živi v Barceloni.
V glavnem, na omenjenem festivalu je preskočila umetniška iskrica med Lydio in Omar-jem, ki je rezultirala na mali plošči, preprosto naslovljeni kar po njima, ki jo je založila majhna nizozemska založba Willie Anderson Recordings. Kar se tiče Omarja, ki med časom neigranja Mars Volte ustvarja s svojim kvintetom, ki vključuje same izvrstne instrumentaliste, kot so Money Mark na klaviaturah, Juan Alderete na basu, Marcel Rodriguez-Lopez na bobnih, sama plošča ne prinaša nič kaj pretresljivo novega. Znova gre za ušesa polni miks mnogoterih žanrov od latina, jazza, kraut, ter progresivnega rocka, zapakiran v psihadelijo. Kar se glasbe tiče imamo pred sabo v bistvu slabih petindvajset minut dolgo kompozicijo, v kateri ne manjka improviziranih vložkov, pri tem pa nekako najbolj izstopajo saksofonski, ki jih igra Adrian Terrazas-Gonzalez.. Plošča je prefinjeno sproducirana, predvsem z uporabo različnih efektov. Nekateri sicer na trenutke že preveč zmotijo, a vtis popravi predvsem njihova uporaba pri Lydi-jinem vokalu. Ta je poln reverbov, delay-ev, pitch-ev, flangerjev in še bi lahko naštevali. Vsi so uporabljeni smiselno in tako njen ''spoken word'' vkomponirajo v glasbo samo. Prav produkcija je po mojem mnenju najboljši del Omarjevega prispevka k tej plošči.
Vsekakor pa pravo vrednost plošči daje Lydia Lunch. Teksti so znova odlični, polni sarkazma, ciničnega pogleda in kritike religij, Boga, vojn, terorizma in nasploh sodobne družbe. Podani so na njej lasten način, in kot že prej omenjeno, skozi produkcijo lepo vpeti v glasbo.
Torej, plošča, ki ne odpira ravno novih obzorij, bodo pa ob njej zagotovo uživali fani tako Lydie Lunch, kot tudi Omar-ja Rodriguez Lopeza. Ob tej priliki bi opozoril še na eno podobno sodelovanje Omar-ja z legendo kraut-rock scene Dama Suzuki-ja, ki je izšla na EP-ju Please Heat This Eventually, pri založbi Gold Standard Laboratories, v začetku letošnjega leta.
pripravil Jure Vlahovič
Komentarji
komentiraj >>