Petek, 7. 12. 2007
TisaV
Ker se je Animateka letos več kot očitno zgodila po čudežu, je vse skupaj dober dokaz, da se čudeži očitno dogajajo tudi v sodobnem svetu. Lepo pa bi bilo, če bi financiranje in podpiranje utečenih in kvalitetnih projektov postalo pravilo in ne splet srečnih naključij. V nedeljo in ponedeljek se je z otvoritvijo razstave slik in risb ter z retrospektivo del japonskega avtorja Kojija Yamamure (izg. Kožija Jamamure) začel 4. Mednarodni festival animiranega filma Animateka.
Yamamura je letošnji rezidenčni umetnik in avtor risbe, ki služi kot izhodišče odlično zasnovane celostne podobe Animateke. Hkrati je tudi član strokovne žirije, ki jo poleg njega sestavljajo še švicarska selektorica Duscha Kistler, quebeški filmski kritik Marco de Blois, avstrijska kuratorka Brigitta Burger-Utzer ter njihov portugalski stanovski kolega Fernando Galrito.
Znotraj tekmovalnega programa bo prikazanih 57 avtorskih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope. Programska struktura festivala letos povečini ostaja enaka. Opaznejša novost je le sklop Festivali v regiji, ki služi promociji kratkometražnim, podobno mislečim filmskim festivalom iz geografske okolice.
Plodovito je tudi letošnje sodelovanje festivala z revijo Kino! in društvom 2 Koluta - ki je tudi producent festivala -, saj jim je s skupnimi močmi uspelo prevesti in izdati legendarni učbenik Borivoja Dovnikovića Šola risanega filma. Več o knjigi njen prevajalec Jurij Meden:
Letošnja Fokusa sta svoje zanimanje usmerila na Kanado in Portugalsko, Retrospektiva pa se je nostalgično podala v pregled jugoslovanskega animiranega filma med leti 1949 in 1990. Programskim snovalcem Animateke je - v veselje vseh nas - uspelo pripeljati tudi dva britanska trade marka. Enfant terribla angleške animacije Phila Mulloya ter kratkometražne in oglaševalske mojstrovine britanskega studijskega orjaka Aardman Animations. Več o tem programski direktor Animateke, Igor Prassel:
Mulloy bo poleg kratkometražne produkcije predstavil še svoj zadnji animirani celovečerec Družina Christie.
Ob Mulloyevem portretu angleške psihopatske družine bodo te dni animatečna platna osvetljevali še trije celovečerci. Medtem ko je Osvobojeni Jimmy plod dela enako provokativnega norveškega ustvarjalca Christoferja Nielsna, je Kirikou in divje živali nežna in poetična stvaritev Francoza Michela Ocelota. Predvajanje Persepolisa pa bo vsem tistim, ki ste to mojstrovino Marjane Satrapi in Vincenta Paronnauda zamudili na Liffeu, ponudilo nove nastavke za razmišljanje o nestrpnosti in svobodi.
Program Animateke je letos - kot tudi leta doslej - kvaliteten in nadvse pester. Zato je presenetljivo, da so organizatorji finančno strukturo festivala – zaradi gluhih ušes pristojnih za financiranje tovrstnih festivalov – lahko zaprli šele v zadnjem trenutku. Za finančni dotok, ki se je na koncu vendarle zgodil, je bila ključna pomoč programa EU MEDIA. Tako je precejšnje število gostov v Slovenijo prišlo na lepe oči in na že uveljavljeno ime festivala - torej brez vnaprejšnjih plačilnih zagotovil. O tej problematiki je Igor Prassel povedal:
Na celi črti so odpovedali tudi sponzorji. Tako se Slovenci poleg človeške ribice lahko ponašamo še z enim svetovnim fenomenom. Slovenskim podjetjem se namreč sponzoriranje festivala animiranega filma, ki zajame tako najmlajše kot tudi precej starejše občinstvo – kar pomeni precej širok trg potencialnih potrošnikov – ne zdi zanimivo. Zato bo v letošnjem letu glavno finančno nagrado podelil kar festival sam.
Ker se je Animateka letos več kot očitno zgodila po čudežu, je vse skupaj dober dokaz, da se čudeži očitno dogajajo tudi v sodobnem svetu. Lepo pa bi bilo, če bi financiranje in podpiranje utečenih in kvalitetnih projektov postalo pravilo in ne splet srečnih naključij.
Po svetu animacije se za vas potepa TisaV
Komentarji
komentiraj >>