Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»Politizacija političnih zapornikov« (4924 bralcev)
Petek, 7. 12. 2007
Boris & Pizdurh





Vlada se je ob svetovnem dnevu človekovih pravic odločila organizirati proslavo »Izginuli spomin«, ki se bo ukvarjala s političnimi zaporniki pod komunističnim režimom v Jugoslaviji. Zanimivo je, da bo proslava potekala takoj po tradicionalnem sprejemu za visoke politične funkcionarje pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik. Vlada bo morala ob tem dnevu po mnenju njenih pristašev organizirati dodatno proslavo, ker se varuhinja ni spomnila na politične zapornike v bivši Jugi. Seveda ni nič narobe, da se opozarja na napake komunističnega sistema v Jugoslaviji, je pa vsekakor čudno, da to organizira kar vlada sama in ne institucije, ki bi bile za to bolj pristojne, čeprav je treba tukaj povedati, da je direktor muzeja za novejšo zgodovino, Jože Dežman, zelo naklonjen vladnemu retuširanju zgodovine.

Vlada se je ob svetovnem dnevu človekovih pravic odločila organizirati proslavo »Izginuli spomin«, ki se bo ukvarjala s političnimi zaporniki pod komunističnim režimom v Jugoslaviji. Zanimivo je, da bo proslava potekala takoj po tradicionalnem sprejemu za visoke politične funkcionarje pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik. Vlada bo morala ob tem dnevu po mnenju njenih pristašev organizirati dodatno proslavo, ker se varuhinja ni spomnila na politične zapornike v bivši Jugi. Seveda ni nič narobe, da se opozarja na napake komunističnega sistema v Jugoslaviji, je pa vsekakor čudno, da to organizira kar vlada sama in ne institucije, ki bi bile za to bolj pristojne, čeprav je treba tukaj povedati, da je direktor muzeja za novejšo zgodovino, Jože Dežman, zelo naklonjen vladnemu retuširanju zgodovine.

Ironično je, da se svetovni dan človekovih pravic izrablja za politične proslave, namesto da bi se opozorilo na kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo tukaj in zdaj. A vladi to ponovno vračanje v preteklost ustreza, saj se ni ravno izkazala pri spoštovanju človekovih pravic. Še posebej pa bode v oči dejstvo, da ima zgodovina veliko črnih madežev, a aktualna oblast govori samo o enem, kot da bi se naša zgodovina začela leta '45, pravičnost pa je zavladala leta '91. In to seveda zaradi desne opcije. Direktor muzeja za novejšo zgodovino, Jože Dežman, o prihajajoči razstavi.



Kako pa gleda na vladno proslavo vodja poslanske skupine socialnih demokratov Miran Potrč?



Kakšno pa je stališče Alojza Soka, poslanca Nove Slovenije, o omenjeni proslavi?



No, dvolična je še posebej vladna koalicija, saj se recimo pravosodni minister Šturm pri upravičevanju proslave sklicuje na ustavno sodišče, ki je, kot pravi, opozorilo na kršenje človekovih pravic političnih zapornikov, medtem ko ustavno sodišče ni pomembno, ko presoja o izbrisanih:



Kako pa na celo zadevo gleda Boris Vezjak, profesor na filozofski fakulteti v Mariboru in član Liberalne akademije?



Ali Potrč meni, da bi ta proslava lahko škodovala vladi in njenim možnostim na prihodnjih volitvah?



Zakaj pa se ne bi vrnili sto let nazaj? Ali morda takrat ni bilo političnih zapornikov in kršenja človekovih pravic? Kaj o tem meni Alojz Sok?



Očitno se je po besedah vlade pri izbiri obdobja, ki ga bo izpostavila na svetovni dan človekovih pravic, le-ta šla ruleto in je čisto slučajno kocka padla na komunistično obdobje. Kakšen odnos pa ima desnica do kritike, nam bo s svojimi besedami lepo razložil Jože Dežman. Tega smo vprašali, zakaj na primer ne bi na tak dan organizirali proslave, ki bi prikazovala zločine Rimskokatoliške cerkve, ki je v preteklosti že večkrat sodelovala s totalitarizmi.



Dežmanu se zahvaljujemo za njegove iskrene in dodobra argumentirane nasvete in bomo zato, ko bomo naslednjič v stiski, raje poklicali Dežmana kot pa eksorcista. Zdaj pa prisluhnimo še mnenju prejšnjega varuha človekovih pravic, Matjaža Hanžka, o celi zadevi:



O iskreni nameri vlade, da počasti dan človekovih pravic, ne bi izgubljali več besed. Očitno je, da izkoristi vsako priliko, da zdravi lastne frustracije, pri tem pa vztrajno diskreditira nasprotnike in, najverjetneje tudi iskreno, ne razume, zakaj bi morali o človekovih pravicah govoriti v celoti, ne pa zgolj parcialno in po političnih potrebah.

ODPOVED: Kultivator so pripravili mentalno oporečni Luka, Urh in Boris.









Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu

Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji

OFF priloga vložena interpelacija zoper notranjega ministra Dragutina Mateja

PLJUNKI POZABE Lan je gostil predsednika Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Denisa Miklavčiča.

Kultivator Urh in Boris V sta poglabljala politično krizo v državi

Terminal premierni Terminal Andreja Pavlišiča

Off priloga poročilo o okrogli mizi na temo šolskega zakona, ki so jo organizirali študentje teologije

Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka

OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade

OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah

Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje

Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim














Komentarji
komentiraj >>