Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 13. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 20. 12. ´07 ob 10.00) KAMIKAZE TRIO: Rain on your parade (In- Fidelity Records, 2007) (2867 bralcev)
Četrtek, 13. 12. 2007
bruc



Kamikaze Trio: Rain On Your Parade

Verjetno ni potrebno posebej predstavljati hrupnega punk'n'roll dueta iz Melbourna, Digger and The Pussycats, ki nas je pred dvemi leti navdušil s svojimi odličnimi koncerti. Toda tvorca omenjenega razvrata, kitarist »Sam Agostino« in bobnar »Andy Moore«, se ne posvečata zgolj svojemu matičnemu dvojcu. Aktivna sta v številnih drugih zasedbah in ena od teh je prav Kamikaze Trio. Gre torej za nekakšno razširjeno različico Digger and The Pussycats, saj se je rudimentarnemu rockovskemu dvojcu pridružil še basist »Snoop Mitchell«. V glasbenem smislu se zasedbi precej razlikujeta. Medtem, ko je pri Digger and The Pussycats vse skoncentrirano na liniji neposrednega kitarskega šoka, se Kamikaze Trio lotevajo glasbenih struktur bolj kompleksno in dinamično. (v celoti!)
* Verjetno ni treba posebej predstavljati hrupnega punk'n'roll dueta iz Melbourna, Digger and The Pussycats, ki nas je pred dvema letoma navdušil s svojimi odličnimi koncerti. Toda tvorca omenjenega razvrata, kitarist »Sam Agostino« in bobnar »Andy Moore«, se ne posvečata zgolj svojemu matičnemu dvojcu. Aktivna sta v številnih drugih zasedbah in ena od teh je prav Kamikaze Trio. Gre torej za nekakšno razširjeno različico Digger and The Pussycats, saj se je rudimentarnemu rockovskemu dvojcu pridružil še basist »Snoop Mitchell«. V glasbenem smislu se zasedbi precej razlikujeta. Medtem ko je pri Digger and The Pussycats vse skoncentrirano na liniji neposrednega kitarskega šoka, se Kamikaze Trio lotevajo glasbenih struktur bolj kompleksno in dinamično.

»Rain On Your Parade« je njihov drugi album. Po prodornem prvencu z naslovom »Danger Money«, ki je izšel lansko leto, so sledili številni koncertni nastopi skupaj z ostalimi bendi iz legla »In-Fidelity Records«, kot sta na primer na tem radiu že slišani zasedbi: »The Specimens« in »The Cants«. Kamikaze Trio si je torej lani utiral rockovski prodor tako na evropskih kot tudi na avstralskih odrih. Z odločnim EP-jem »French Lick« so v prvi polovici letošnjega leta napovedali izdajo njihovega težko pričakovanega drugega albuma. Kamikaze Trio so bili za nas veliko presenečenje. Pred poslušanjem njihovega ustvarjanja smo bili prepričani, da bi lahko težko ponudili kaj bolj zanimivega in prepričljivega od Digger and The Pussycats, vendar smo se pri svojem načinu razmišljanja močno ušteli. Kamikaze Trio presegajo koncepte minimalističnega dueta. Svojo zgodbo gradijo na zanimivih in nekoliko presenetljivih vplivih bendov iz osemdesetih, kot sta na primer »The Jesus and The Mary Chain« in »My Bloody Valentine«. Na njihovem drugem albumu imamo opraviti z močnim in hrupnim kitarskim zvokom, ki na trenutke močno spominja tudi na Sonic Youth in celo Dinosaur Jr. Po drugi plati se Kamikaze Trio spoštljivo ozirajo k močni tradiciji avstralskega rock'n'rolla in punk rocka. V njihovih skladbah je mogoče zaslediti tipične kitarske linije »Celibate Rifles«, ki celotni hrupni rockovski strukturi dodajajo melodični šarm. Nesporna kvaliteta »melbournskega« tria je prav dinamično kombiniranje med hrupnimi kitarskimi udari in melodičnimi deli, ko pride do izraza njihovo simpatiziranje s skorajda pop zvočnimi izleti.

Skladbe na albumu »Rain On Your Parade« so razgibane in nabite z energijo. Presegajo časovni format tipičnih dvominutnih punkrockovskih skladb. Skladba »Stoner Party« je dolga skoraj sedem minut, a kljub dolžini ne deluje duhamorno. Seveda je treba opozoriti, da to ni album, ki bi navdušil že ob nepozornem poslušanju. Za »Rain On Your Parade« si je treba vzeti kar nekaj časa.

Kamikaze Trio so v svojem ekspresivnem smislu iskreni tako na ravni tekstovnega izražanja kot tudi na ravni zvočne celote. V svojih skladbah se lotevajo življenjskih izkušenj z njihovega vratolomnega »turanja« po Evropi in Avstraliji z matično zasedbo in z drugimi stranskimi projekti. Njihove skladbe so nasičene s temami izčrpanosti, zadetosti, ljubezni, laži in iskrivih potovanj. Zvočna dimenzija ploščka na prvi posluh deluje nekako robustno in kompaktno, vendar je primerna za tovrstno žanrsko usmeritev hrupnega avstralskega rock'n'rolla. O tehničnih sposobnostih glasbenikov ni treba posebej razpravljati, saj »Sam Agostino« slovi kot izjemen vokalni in kitarski interpret, prav tako svoje bobnarske sposobnosti ponovno dokazuje »Andy Moore«. Slednji pa ni tako minimalistično opremljen kot v primeru dueta Digger and The Pussycats, kjer uporablja samo močno okleščene bobnarske pripomočke. V zasedbi Kamikaze Trio se poslužuje celotnega bobnarskega kompleta in to zelo prefinjeno, tako da vodi zasedbo pri neutrudnem rockovskem pohodu zelo spretno. »Snoop Mitchell« je s svojim basom zaslužen za prepotrebne presežke zvočne globine in širine, ki nekako umanjka pri minimalističnih kitarskih zasedbah.

Kamikaze Trio torej s svojim drugim albumom potrjuje, da se v okolici Melbourna razvija izjemno dinamična in razvejana rockovska scena, ki lahko v številnih ozirih prekaša dogajanja na sodobni globalni rockovski ravni. Škoda, da avstralski bendi bolj poredko zaidejo v naše kraje.

pripravil Brane Škerjanc


Komentarji
komentiraj >>