Sobota, 15. 12. 2007
petrak
Poslušali bomo dve pesmi Uroša Zupana: Milo in Uresničile so se sanje. Pesmi je prebral v KUD-u France Prešeren na Trnovskih tercetih 2007.
Že v Nafti, šesti pesniški zbirki Uroša Zupana, je bila opazna skupina daljših pesmi narativnejše narave, ponekod z družbenokritično noto do nekega za pesnika aktualnega problema, ki se povečini nanaša na pesniško življenje. Pesmi, ki se dotikajo brezen in navideznih banalnosti življenja, ki so ponekod ubesedena jeza, ponekod ironija ali pa zafrkljiivost do realnosti, so se v Nafti zaključevale ali pa (za)nihale z umirjenostjo, spokojnostjo, krajšo poanto, mislijo ali spoznanjem. Prav te vrste pesmi so se od ostalih ločile po polju pesnikovega delovanja in premikanja, ki je horizontalno na liniji pesnik in pesniški subjekt ter družba, ki je seveda po pesniku skonstruirana in preferirana družba, to je prostor literarnega ustvarjanja in udejstvovanja v ožjem in širšem obsegu. Pesmi, grajene s fragmenti ali celimi zgodbicami (s končno poantno), so interakcija oziroma reakcija na literaturo, umetnost (slikarstvo) in obumetniško življenje (dnevna kritika, kanonizacija, literarna srečanja, akademska literarna zgodovina). To so momenti, ko pesnik prestopi hölderlinski stolp ali proseva iz njega, s čimer se zmanjšujeta izoliranost in samota pesnikove eksistence. Preprosta in jasna govorica kritičnih drž, začinjena z duhovitostjo in ironijo ter zafrkancijo, je past za bralca. Ker namreč pesnik stavi na sestop poezije s piedestala, hkrati pa lirski subjekt še vedno govori s privzdignjenega položaja, iznad množice. Tako pesnik še vedno vzdržuje vzvišen odnos do zahtevnejšega bralca, ki prepozna postavljene pasti. Na vsebinski ravni je še vedno prisotna vzvišena drža pesnika, druga past pa je, da nas neprestano postavlja pred preverjanje »njegovih« besed.
Poslušali bomo del nastopa Uroša Zupana na Trnovskih tercetih 2007.
Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>