Primož Vozelj recenzira nastop Dana Deacona na Dunaju ...(klik za tekst in fotke!)
fotke by: Barbara_Idijot
Predstavitev glasbe z zadnje plošče poimenovane Spiderman of the Rings, je v Evropo pripeljala ameriškega glasbenika Dana Deacona. Deacon, čigar glasba je često opisana s pridevniki absurdno ali futuristično, se je namreč s svojo letošnjo ploščo, sicer že osmo po vrsti, končno uspel prebiti iz anonimnosti. Privlačna kombinacija electro-clasha, synth-popa, večglasnih vokalnih vpadov ter odbitih semplov z, za piko na i, bizarno zabavnimi besedili je namreč tako zelo nalezljiva, da se je ekipa petih fenov brez pomislekov odpravila iz mrzle Ljubljane na še bolj mrzel Dunaj, kjer je v tamkajšnjem klubu B72 nastopil Dan Deacon.
Opremljen s sythom, kopico efektov ter svojim »banana iPodom« tokrat sicer brez banane, se Dan že cel mesec z vlakom prevaža od mesta do mesta in za seboj, vsaj po odzivih na spletu sodeč, pušča navdušene fene. No in tudi v četrtek jih je. V malo dvorano kluba B72 se je okrog mize, na kateri je imel Dan inštalirano svojo opremo, nagnetlo ravno prav obiskovalcev, da je še preden je Dan sploh izvedel svoj prvi komad, zavladala popolna evforija.
Končno je Dan v roke prijel mikrofon, zavijačil po neštetih gumbih na opremi pred seboj in pognal obiskovalce v divje razgibavanje. Ker Dan Deacon nikoli ne nastopa na odru, tudi ko igra pred več tisoč glavo množico ne, temveč se vedno namesti med poslušalce, je tudi v četrtek Dan skupaj s prisotnimi poplesaval in skakal okrog svoje mize. Že pri drugem komadu, The Crystal Cat, ki se ga nekateri morda spominjate še kot RŠ hit, se je zazdelo da je vse skupaj na robu popolnega razfuka, a je v nadaljevanju tempo k sreči toliko popustil, da s koncerta ni nihče odšel s trajnejšimi fiziološki posledicami.
V izbor najboljših komadov s svoje zadnje plošče je Dan Deacon vpletel kar nekaj novih komadov, med katerimi lahko še posebej izpostavim himnično primitivko z naslovom »Silence like the Wind Overtakes me«, ki pa jo je zaenkrat moč slišitati zgolj v obliki amaterskih posnetkov na Youtube-u. Po slednjem je očitno surfal tudi večji del prisotnih, saj so le-ti poznali besedilo, ki ga resnici na ljubo res ni veliko, in z glasnim prepevanjem skorajda preglasili Dana. Kljub vsem bizarnostim, od nenavadnih beatov, do Dana samega in utripajoče zelene lobanje nad njim, je Deacon, ki je sicer diplomiral iz elektro-akustike in komponiranja glasbe za računalnik, tudi v četrtek pokazal izjemno mero pop ali pa kar popevkarskega občutka, zaradi katerega se je sicer povsem spodobna elektro razpaljotka, prelevila v nekaj povsem drugega.
Evforično rajanje brez ekstazija, je trajalo dobro uro in še nekaj minut, kolikor smo najbolj zagreti potrebovali, da smo zaprli usta, spustili roke in spoznali, da je vsega konec. Dan Deacon, šaljivec kakršen pač je, pa je šel prodajat CDje, ki jih v bistvu niti ni prodajal, saj so ti kljub temu, da evropska turneja še ni niti na polovici, na žalost že pošli.
Na Dunaj sem se odpravil Primož.
Kje je Dan?
Več fotk!
Silence Like The Wind Overtakes Me:
Plešoči RŠevci:
Komentarji
komentiraj >>