Sobota, 22. 12. 2007
zoranp
Pred sam konec leta se bomo srečali z eno od tistih plošč z aktualno afriško glasbo, ki so najbolj zaznamovale letošnjo tovrstno glasbeno ponudbo. Govora bo o plošči Bassekouja Kouyateja, zadnje čase najbolj cenjenega mojstra igranja na n'goni, tradicionalno zahodnoafriško protokitaro. Presenetljiv je že podatek, da je to njegova prva lastna plošča po več kot dveh desetletjih sodelovanj z najbolj znanimi malijskimi in drugimi zahodnoafriškimi godci, pa tudi z glasbeniki od drugod. Najbolj poznano je zagotovo njegovo igranje z Alijem Farko Tourejem, s katerim je posnel tudi njegov zadnji album »Savane«. Zaradi tega sodelovanja je tudi zaslovel ter dobil priložnost za lasten »izstop« v mednarodno glasbeno javnost. Zagotovo zaradi njega pa se je znašel tudi kot sodelavec njegovega sina Vieuxa Farka Toureja pri nekaterih skladbah, uvrščenih na prvenec omenjenega, ki je še en presenetljiv album letošnje zahodnoafriške ponudbe. (več!)
* Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Bassekou že v poznih 80. letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah in na snemanjih mojstra kore Toumanija Diabateja, nekoliko pozneje pa tudi pri projektu samosvojega ameriškega glasbenika Taja Mahala, ter nato še z nekaterimi drugimi bluesmana. Srečamo ga tudi na plošči »Malicool« jazzovskega trombonista Roswella Rudda., pa še kakšna bi se našla. Med najbolj svežimi odmevnimi sodelovanji je zagotovo nastop na novem albumu Youssouja N'dourja »Rokku mi roka«. In ob vseh teh vrhunskih prispevkih je končno tu tudi njegova mojstrovina, za mnoge najboljša plošča letošnjega leta. Tako njen izbor številnih glasbenih novinarjev za album leta v referenčnem glasbenem mesečniku fRoots, ter hkrati nominacija za nagrado Radia BBC Radio3 za svetovne godbe za leto 2007 med albumi in med afriškimi izvajalci ne čudita več.
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >>