- Jutri nova številka Reartikulacije
- UltraKitchast koledar
- Poslovili smo se od Matjaža Klopčiča
Jutri bo na tiskovni konferenci v prostorih Kiberpipe predstavljena druga številka novega udeleženca v slovenskem medijskem in javnem prostoru. Projekt in časopis se imenuje Reartikulacija, njegovi ustvarjalci pa ga opredeljujejo kot umetniško-politično-teoretično-diskurzivno platformo. S sodobno teorijo, kritiko, umetniškimi projekti, aktivizmom in samoorganizacijo želijo poseči v slovenski prostor. Pri kritičnem dialogu pa ne ostajajo samo doma, ampak se povezujejo tudi z drugimi državami, predvsem balkanskimi in s področja nekdanje Jugoslavije. Reartikulacijo urednikujejo Marina Gržinić, Staš Kleindienst, Sebastjan Leban in Tanja Passoni. Predstavitev časopisa širši publiki, druženje in debato pričakujemo v bližnji prihodnosti.
Medtem ko lahko Reartikulacijo prebirate brezplačno, boste morali za novi produkt priljubljene blagovne znamke kitch odšteti nekaj evrov. Koliko pa, je informacija, ki mi še ni
znana, in je tako tudi edino prav pri dobri reklami, ustvarjanju potrošniške napetosti in želje po posedovanju. Lahko pa vam ekskluzivno odkrijemo, za kakšen izdelek gre, in dodatno požgečkamo naše in vaše nakupovalne apetite. Umetniški dvojec, ki smo si ga zapomnili po projektih, kot sta Kitch poroka in Shop till u drop, je za letošnji december oblikoval priložnostni UltraKitchast koledar. Če želite, da vam naslednje leto zasladijo nasmejani obrazi, lepi dečki in mamljive lepotičke, zraven katerih boste pozabili na inflacijo, drekaste plenice in napovedane sindikalne demonstracije – pohitite!!! Koledarjev je namreč le 200. Dostopen v bolje založenih knjigarnah in po znižani ceni pa 28. decembra ob 22. uri v galeriji Alkatraz.Konec novičk bomo namenili temu, da se še enkrat poslovimo od enega največjih slovenskih filmarjev dvajsetega stoletja. Pred kakšnim letom si je njegove Papirnate avione še enkrat ogledala do konca polna dvorana Kinoteke. Gledalci se niso vedli ravno spodobno. Hihitali in mrmljali so ob nam nerazumljivih romantičnih in vznesenih dialogih. Vzdihovali so in zajemali sapo ob hitrem in počasnem kot mleko gostem in ugodnem toku ljubljanskih podob. Naj bo zapuščina Matjaža Klopčiča prav takšna hrupna dvorana, ki je pričala o trenutku, ki je podoben temu - če se tudi sama nekoliko romatično izrazim - ko trak svetlobe prvič obsije še neznan zaprašen prostor. Pogled na svet skozi oči nekoga drugega je za par trenutkov postalo moje okno.
Od Matjaža Klopčiča se je poslovila Iva.
Komentarji
komentiraj >>