Saša Serban recenzira nastop legendarnega britanskega dub in reggae sukača in producenta Mad Professorja v Gali Hali ... (v celoti!)
* Tradicionalni “dub club” večeri na metelkovi, ki zadnja tri leta gojijo kulturo basa v naši prestolnici, so nam ob koncu tega leta v nabito polno Gala halo pripeljali težkokategornega dub veterana Mad Professorja. Oče duba nas ni obiskal prvič, a vseeno tokrat ni ostal v ozadju prizorišča za mešalno mizo, kot je to bilo v preteklosti, ko je spremljal Leeja Perryja. Tokrat se nam je napovedal z živo dub predstavo, ob kateri naj bi ga spremljal njegov vajenec Joe Ariwa. Svojo mašinerijo je Professor tokrat dal postaviti na oder pod žaromete in postregel nam je z živo manipulacijo svoje lastne produkcije.
Ariva live dub zabava se je začela zelo obetavno. Ob odlično nastavljenem zvoku nam je nori profesor v prvih nekaj komadih postregel z manipulacijo prve vrste, saj je komade s pomočjo svoje mešalke v osnovi analogno zlomil in jih nato znova zgradil. Vse skupaj je izgledalo in se slišalo kot v studiu. Hromeči basi so na vsake toliko časa spremenili svojo globino vse do te mere, da se jih je na momente bolje čutilo v trebuhu, kot se jih slišalo. Lomljeni ritmi so v neskončnih zavojih nenehno odmevali v naših bobničih in zvočna struktura se je polnila z ehi in reverbi. Res se je vse začelo z “live-dub-zabavo”, ki pa žal ni trajala zelo dolgo. Po kakšnih petih komadih se je profesor nekoliko raznežil in začel vrteti komade, ki so vedno bolj vlekli proti tako imenovanem “lovers-rocku”, s tem pa se je zreduciral njegov prvotni zagon nad mešalno mizo, ki nas je na začetku pustil odprtih ust in ušes. Manipulacije je bilo tako vedno manj in lahko bi rekli, da je bilo na momente bolj kot ne vse skupaj podobno običajnemu reggae žuru, ki se v zadnjih nekaj letih na Metelkovi redno odvijajo. Pa da ne bomo pretiravali, Mad Professor je na momente še vedno izstopal, še posebej ob hitih, kot so “Kunta Kinte”, “Righteous dub” ali “Dub so hard”.
Še posebaj pa nas je razočaral profesorjev vajenec Joe Ariwa, ki naj bi spremljal in dopolnjeval profesorjev dub-set. Mladenič ni pokazal dobesedno nič, bil je bolj vizualna dopolnitev ali plešoča pojava pod žarometi, ki je tu in tam v mikrofon ponovila kitico refrena ali vzpodbujala občinstvo za nakup profesorjevega novega CD-ja. Vsekakor smo od tega mladeniča, ki naj bi bil profesorjeva leva roka, pričakovali več, napovedana ekskluziva pa nam tako ostaja pod vprašajem. Verjamemo, da je mladenič talentiran studijski asistent, in vemo, da je Mad Professor nepogrešljiva imanenca naefektirane basovske godbe, imenovane dub. Problem, ki tukaj nastaja, vidimo predvsem v tem, da je zvezda večera predvsem producent, ne pa glasbenik, ki bi se ga dalo do potankosti predstaviti na odru. Mad Professor je enostavno preveč sproduciral in sodeloval s prevelikim številom raznovrstnih glasbenikov, da bi lahko zadovoljil vse okuse in vsako uho, ki je v petek čakala na fotra duba. Za nekoga je bilo tako prisotnega preveč ljubezenskega reggaeja in premalo “šraufanja” po mešalki. Po dvojnem bisu nas je profesor prepustil selekciji domačih didžejev, med katerimi naj pohvalim Ohoroha, še posebaj pa njegov profesionalno izdelan flayer, ki je ob sami navzočnosti Mad Professorja privabil tako veliko število ljudi.
Ne glede na vse skupaj smo lahko dokaj zadovoljni, saj se kultura duba pri nas očitno dobro prijema. Zato lahko pohvalimo društvo KAPA in ostale posameznike, ki skrbijo, da v naše malo mesto od časa do časa zaide kakšna legenda, kot je Mad Professor, ali pa tudi kakšna neznana elektronsko-avantgarna dubovska formacija, ki nam da to, kar dubovske glave rabimo: udaren boben in težki bas.
Živel Dub club še v letu 08, vzklika Saša Serban.
Komentarji
komentiraj >> Re: Ponedeljek, 24. 12. ´07 ob 17.00; MAD PROFESSOR !!!
Meta [01/01/2008]
http://www.youtube.com/watch?v=jYPHsgUC1Qs
odgovori >>