Sreda, 26. 12. 2007
zoranp
Priložnosti, kot je tale, nam niso dane ravno pogosto. Ne le, da bomo v tokratnem koncertu RŠ uporabili izjemno svežo ploščo – »Cerkno« je v Angliji izšla šele dober mesec tega; poslušali bomo tudi zelo svež posnetek. Nastal je namreč 20. maja lani na mednarodnem festivalu jazza v Cerknem. In prva kraj nastanka nam ponuja tisto najbolj dragoceno: priložnost, da koncert, na katerem smo bili (vsaj) nekateri prisotni, podoživimo še enkrat (in po prvih poslušanjih sodeč vsaj nekateri med nami potem še velikokrat). Ter da na ta način preverimo tedanje navdušenje, ki je bilo naš neposreden odziv na z odra slišano. Ali je takrat doživeti »živi« ustvarjalni akt, pristrižen za vpetost v prostor in za vidno razsežnost, v njegovi »zamrznjenosti« na nosilec zvoka kaj izgubil? Ali glasbo, ki je takrat nastala, po letu dni osredotočeni zgolj nanjo, slišimo kako drugače? In še kaj v zvezi s tem. Zanimivi dodatni nastavki razmisleku o slišanem, za katere boste sicer nekateri prikrajšani. Jasno, tisti, ki se boste tokrat prvič srečali s takrat odigranim. In se boste seveda takoj srečali samo z glasbenim potencialom ponujenega. (v celoti!)
* Szilard Mezei je izjemen violinist, na tem koncertu pa samo violist, madžarsko-vojvodinskih korenin. V zadnjih nekaj letih je njegova mednarodna reputacija bliskovito zrasla in to je že njegov drugi album za cenjeno angleško založbo v dveh letih. V Cerknem je lani nastopil prvič; letos pa je bil ponovno tam kot gost zanimivega ameriškega klavirskega tria, v katerem so igrali basist Joe Fonda, pianist Michael Jefry Stevens in bobnar Harvey Sorgen, ter ponovno prepričal o svojih izjemnih izvajalskih, tokrat še posebej improvizacijskih sposobnostih.
A poznavalci Mezeijevi izvajalski virtuoznosti postavljajo ob bok kot povsem enakovredno njegovo skladateljsko delo. In tudi sam se ima za skladatelja, saj je avtor obilnega repertoarja skladb za različne jazzovske in komorne zasedbe, pa tudi za plesne in gledališke predstave, filme in druge umetniške dogodke. Prav sožitje vseh treh razsežnosti njegovega dela pride do izraza v posnetku, ki ga bomo poslušali danes. Razdeljen je v enajst njegovih skladb, ki jih izvede sam z eno svojih že nekaj časa stalnih zasedb, s kvintetom, in ker gre za koncertni posnetek, so seveda skladbe izvedene izrazito odprto, z obilnim prispevkom improvizacijske nadgradnje; kar se združeno utelesi v enem izmed najbolj prepričljivih ustvarjalnih aktov v polju sodobnega jazza, ki smo jih slišali v zadnjih nekaj letih. Čeprav njegove osrednje izvajalske vloge ni mogoče preslišati, pa so mu bili pri tem v odlično pomoč izvrstni sodelujoči vojvodinski glasbeniki: basist Ervin Malina in bobnar Istvan Csik, s katerima sicer veliko nastopa tudi v triu, ter pianist Milan Aleksić in pihalec Bogdan Ranković, katerega basovski klarinet je ob »temni« violi zagotovo dodal posebno prepoznavno barvo skupnemu zvoku te zasedbe.
Poslušali boste torej skoraj celoten nastop kvinteta Szilarda Mezeija, ki se je dogodil 20. maja 2006 na mednarodnem festivalu jazza v Cerknem
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >>