07.00 VKLOP07.05 BRITOF
07.20 TOPLA BUNDA
07.40 RŠ STRIP MARJAN
08.05 BRITOF + DVA KRONIKA
08.20 NAGRADNA IGRA
09.05 BRITOF
09.10 AJGUGL
09.40 SLOVENSKI REKI IN POTOKI
Klikni puščice za več...
Povezava do prejšnjega (20.12.07) Četrtkovega jutranjega programa: -KLIK-
TOPLA BUNDA #4
V današnji Topli bundi pa kar cel Ansambel Valterja Skoka z vokalnim kvartetom Marles in malo ploščo iz leta 1972 izdano pri založbi Jugoton
Pozdravljeni v oddaji Topla bunda, ki si ne vzame počitek niti med prazniki. Kako bi si ga le lahko, saj krut svet tudi ne počiva. Zato smo v tem prazničnem vzdušju izbrali ploščo, ki vas zasipa z lepimi željami. Lahko se pomirite in potolažite, da še niso vsi čez les, kajti danes poslušamo Ansambel Valterja Skoka in spremljajoči vokalni kvartet Marles. Pa kar poslušajmo prvo pesem z dobro premišljenim naslovom Srečno novo leto.
//////////////////////////////////////////////////////////////
//////////////////////////////////////////////////////////////
Slišali smo skrbno skovano pesem Srečno novo leto, ki prepriča predvsem z besedilom. Ansambel Valterja Skoka pri izrekanju želja ne pozabi nikogar, pa naj bodo to zakonci ali mladi.
Kdo pa sploh je Valter Skok. Težko je začeti, kajti gospod je res dejaven: je glasbeni pedagog, harmonikar, pozavnist, basist, komponist, aranžer, po astrološkem znamenju vodnar, v kitajskem horoskopu pa konj in na koncu tudi bloger. Da prav ste slišali - komponist, kot se Valter na enem izmed blogerskih portalov imenuje – pri svojih 64tih letih soustvarja tudi slovensko kibernetično sceno. In prav to Valterjevo tehnološko avantgardnost bo mogoče čutiti na naslednji skladbi s te plošče. Opozarjamo vas predvsem na subtilno vpeljane posnetke zvonov v pesmi. Ti se namreč zlijejo z vokalom, tako kot se zlijeta dve sorodni duši v eno.
Pa prisluhnimo zvonovom in seveda skladbi Daj silvesterski poljub.
//////////////////////////////////////////////////////////////
//////////////////////////////////////////////////////////////
V zeitgeist teh dni nas je vpeljal Ansambel Valterja Skoka in neponovljivi kvartet Marles s skladbama Srečno novo leto in Daj silvesterski poljub, izdanima na mali plošči pri založbi Jugoton leta 1972. Z vami pa sem kot vedno bil Janez Salan – Yassa.
Dva kronika
Pozdravljeni tudi tokrat v rubriki Dva kronika. Tokrat smo se ustavili v majhnem baru na Jesenicah, in sicer ravno po »večnem derbiju« med hokejskima ekipama Acroni Jesenice in ZM Olimpijo in tako ni nič čudnega, da smo športu, ki je osrednje dogajanje v mestecu pod Mežakljo, namenili mesto v naši rubriki.
Vzdušje Jeseničanov je bilo kljub porazu proti ljubljanskemu rivalu, kar na nivoju. Ne vemo pa, ali se je pilo zaradi žalosti ali zaradi pitja samega po sebi.
Seveda smo sogovornike poprosili, da malce pokomentirajo tekmo.
Atrakcija tekme na Jesenicah je bil tudi nastop zmagovalke Eme, Alenke Gotar, ki je za vse zbrane ob začetku tekme zapela himno. Sogovorniki se tega seveda niso branili pokomentirati.
Kako popularen pa je jeseniški šport med populusom tega mesteca ali pa bolje kar cele Slovenije, več pove naslednja izjava.
Da pa le ni vse rožnato, se je pokazalo, ko so sogovorniki pokazali kar precej nejevolje, kar zadeva varnosti na prireditvi. Obiskovalce tekme, ki so se odločili pogledati tekmo na jeseniški tribuni, namreč niso izpustili iz dvorane, dokler le te niso zapustili ljubljanski navijači.
Je bil pa to, kljub porazu, za Jesenice poseben dan. Zakaj.
Tole torej vse, kar smo imeli tokrat za povedati v rubriki Dva kronika – naravnost iz Jesenic. O Jesenicah pa še tole.
Slovenski reki ... in potoki!
Danes: Hubelj, cesarji in ptiči!
...
Sediva takole ob mrzlem Hublju duh cesarja Nerona in jaz, pa gledava, kako ugaša sinjina dneva.
"A veš, da je najlepši slovenski impresionistični komad napisal nihče drug kot Old Shatterhand?", rečem Neronu.
"Aja?" reče cesar in potegne noge iz fluvie frigide. "Odrecitiraj ga božanskemu cezarju. Nemudoma!"
Ježeš, ti cesarji. Dva tisoč let je mrtev, pa še teži.
Okej.
"Ugaša dneva že sinjina
in noč se spušča na ravan.
O! da bi srca bolečina
lahko prešla kot beli dan."
...
Obsediva v tišini, nakar Neron reče: "Cesarju si izvabil solze na oči. Zato bom zapel nekaj v čast Apolonu, muz gospodarju."
"Jej, jej. Neron, ne spet kej zakurit, ane. Usput - dej povej, kaj si pel, ko ti je navdih osvetljeval goreči Rim?"
"Ne spomnim se. Pomoje nekaj miksolidijskega …"
Pa potegne Neron liro izpod tunike, preizkusi strune, se odkašlja, zapre oči in zapoje.
///////////////////////////////////////////
Cesar je takole pel in Hubelj je šumel. Komot si ga predstavljate - rdečelas, postaven, malce zalit ... v splošnem dobra partija … okej, pa malce kratkoviden in popolnoma nor.
Ne pozabit, Neron je na olimpijskih igrah leta 67 zmagal v dirki deseterovpreg, izvajanju tragedije in petju, čeprav ni imel posluha in je jecljal; pri dirki pa je padel z voza in se skoraj ubil … so pa zato sodniki dobili izdatno vsoto in rimsko državljanstvo.
Kot pravi Svetonij, je bilo absolutno prepovedano zapustiti stadion, ko je Neron pel, tako da se je nekaj otrok rodilo kar na licu mesta!
Iz vasi pod nama so začeli kričati nekaj o tem, da plašiva kure in da naj zgineva spat, ko se od zgoraj, od izvira Mrzle reke zasliši milozvočna flavta.
"Nekdo muči onega nemca," pripomne cezar.
"Bacha, ja. Tiho bodi, da slišim."
///////////////////////////////////////////
"To pa ni flavta," reče Neron. "To je ptič."
"Ja, seveda. Da ni svizec? Ptič, ki igra Bachovo sonatino. Neron, ti si res nor."
"Ej. To je ptič. Tisti avstralski, kaj je že ... ki ima rep kot moja lira ..."
Lirorepec? Da je lirorepec tu?
Tedaj zaslišiva tole:
Neron se histerično boji publicitete. Kot nekateri sodobni ruski oligarhi sicer ne ve točno, kaj publiciteta je - se je pa boji kot hudič križa. Najverjetneje je to povezano s slabo izkušnjo, ko ga je mama prvič peljala k fotografu.
Vrže panični pontifex maximus kamen v grm - in iz njega res poleti ptič. Čudovit, precej velik, z orjaškim repom v obliki lire. Avstralski endemit in ena najbolj čudnih ptic na svetu - lirorepec.
Od vseh ptic pevk ima lirorepec največ mišic v grlu, kar mu daje neverjetno sposobnost oglašanja, čivkanja in petja. Baraba oponaša petje in oglašanje drugih ptic, da ga plenilci pustijo pri miru. Tasmanskemu tigru se res ne da jebat z eno siničko ...
Pri tem pa se je tič naučil oponašati tudi druge zvoke - recimo zvok motorne žage in padanja dreves . tako z njegovo pomočjo ugotavljajo obseg nezakonite sečnje: če lirorepci znajo, to pomen, da eni žagajo. Oponašati zna tudi zvok puškinih strelov, avtomobilskih alarmov in sprožilcev fotoaparatov - in to tako natančno, da se prepozna, a je Canon ali Nikon!
zvok žaganja in avtoalarma
Najbolj divja zgodba o lirorepcih pa je tale: v Novem južnem Walesu nekateri lirorepci prepevajo neki napev za flavto. Detektivsko iskanje je pripeljalo do hecnega odkritja: neki kmet je imel udomačenega mladiča lirorepca. Ta mladič ni imel poleg sebe nobenega odraslega ptiča svoje vrste, pa se je prepevanja naučil od kmetovega sina, ki se je ravno učil igrati flavto. Bacha. Potem pa je mladič nekega dne zbežal v gozd, tam odrasel, imel mladiče - in je celo jato naučil žvižgati to pesem!
Tako je tudi najin lirorepec veselo žvižgal Bachovo sonatino ...
///////////////////////////////////////////
Takrat sem postal zaspan. Šumenje Hublja me je pomirjalo, ulegel sem se in se zavil v spalno vrečo.
Cesar Neron pa me je pokril s svojim vojaškim plaščem in zapel v padajočo noč:
///////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>