Ponedeljek, 31. 12. 2007
outlaw
Album Uvod v strastno slovenske dvojice Demeter je večplastno, sporočil in simbolov polno delo. Poslušalec, gledalec in bralec ga lahko obravnava na več ravneh, od tega, da zgolj posluša nekaj več kot ducat posnetkov, do tega, da se poglobi v ovitek, besedila, video in nenazadnje v ime skupine in naslov plošče. Za povrh je pomenljiva tudi predzgodovina članov skupine. Skupina Demeter zgolj še enkrat dokazuje, da vse pesmi še niso bile napisane in da je slovenščina nadvse primeren jezik za pisanje pesmi. Vs
* Album Uvod v strastno slovenske dvojice Demeter je večplastno, sporočil in simbolov polno delo. Poslušalec, gledalec in bralec ga lahko obravnava na večih ravneh; od tega, da zgolj posluša nekaj več kot ducat posnetkov, do tega, da se poglobi v ovitek, besedila, video in ne nazadnje v ime skupine in naslov plošče. Za povrh je pomenljiva tudi predzgodovina članov skupine. Kitarist in pevec Jure Engelsberger in basist in pevec Miha Zbašnik prihajata iz ene najpomembnejših slovenskih glasbenih skupin druge polovice devetdesetih let - Racija. Skupina je v kakih petih letih obstoja objavila tri pomembne albume, ki so dobesedno kulturni arte-fakti v vseh pomenih te besedne zveze. Sedaj ni treba povzemati vidikov in pomenov prvega albuma Rdeči alarm iz leta 1996, vključno z navezavami na istoimenski strip Tomaža Lavriča ali TBC-ja. Sledili sta še plošči (Restav)Racija za vse generacije, in sicer leta 1997in Agenti iz 1999. Skupina je po eni strani odlično odslikavala in odmevala tisto, čemur radi rečemo »duh časa« ali »občutje neke generacije«, po drugi strani pa je ves čas odsevala lastne, samosvoje predstave o svetu udeleženih ustvarjalcev.
Kot se pogosto zgodi s skupino vrstnikov, ki začnejo igrati v srednješolskih letih ali celo še prej, se je četverica leta 2000 razšla tudi zaradi različnih predstav o tem, kaj bi naj čeli naprej. Jure in Miha sta zatem nekaj let poskušala v eksperimentalnih jazz rock ali simfo rock skupinah Bienale in Ramzes III. del, za katerimi je ostalo nekaj posnetkov, ki pa niso in verjetno ne bodo uradno objavljeni. Jure in Miha sta že vseskozi, tudi v Raciji, izhajala iz klasičnega izhodišča, da lahko kakovost pesmi, torej neločljivo prepletena besedila in napev, najbolje preverjamo tako, da ugotavljamo, ali dobro zveni tudi v najbolj elementarni obliki: v izvedbi človeškega glasu in, recimo akustične kitare. Zdelo se jima je, da so se v zasedah Bienale in Ramzes III. del besedila pesmi, torej sporočila, že kar nekoliko zgubila pod plastmi glasbe. Tako s tega zornega kota ni bilo nenavadno, da sta se v nekem trenutku odločila za obliko zasedbe zgolj z glasom in z akustičnimi kitarami. Spotoma so se v njun zvok vključile klaviature. Ni odveč omeniti, da še vedno brez uspeha iščeta bobnarja z občutkom. S tega zornega kota izbira zasedbe torej niti ni tako namerna ali načrtna, bolj plod okoliščin. Okoliščin, v katerih je, recimo, težko najti bobnarja istomišljenika.
Že ime zasedbe – Demeter – lahko ponudi kar nekaj simbolnih razsežnosti. Demeter ali Demetra je bila grška boginja rodovitnosti in pridelave žita. Demeter je bilo ime tudi tisti ruski ladji, ki je v tisto britansko mesto svoj čas pripeljala Drakulo. Verjetno sta imela Jure in Miha še kaj drugega v mislih, ko sta se poimenovala Demeter.
Nenazadnje je Jure Engelsberger po poklicu oblikovalec. Tudi ligenj na ovitku ima svoje pomene, njihovo razkrivanje pa prepuščam poslušalcem. Vam, poslušalke in poslušalci, prepuščamo tudi nadaljnje razbiranje pomenov besedil in vizualne opreme posameznih pesmi na notranjem ovitku albuma. Tisto, kar verjetno sedaj ne bo odveč povedati, pa je naslednje: »Uvod v strastno« je zaokroženo delo, kjer se vse sestavine, od naslova, opreme ovitka do pesmi in njihove razvrstitve, zložijo v celoto, ki pripoveduje še dodatno zgodbo. Zgodbo, ki je večja, širša in globlja od sestavnih delov. Pesmi se vrstijo povezano, rdečo nit pa predstavljajo tudi klaviature njunega starega znanca že od Racije naprej, Aleša Dvoøaka iz Kif Kifa. Klaviature, ki vseskozi valovijo v ozadju, poudarjajo vtis prelivanja pesmi, vtis toka pripovedi, vtis potovanja. Lahko bi rekli, da točno za to tudi gre: potovanje iz mesta na morje. Do zaključnega poležavanja na plaži ob šumu morja in vprašanja, koliko je ura, je že čas za odhod nazaj v mesto? Ni naključje, da nekateri v zvezi s pesmimi zasedbe Demeter uporabljajo izraze »filmičnost«, »filmsko« ali kaj podobnega.
Posamezne pesmi so postaje, znaki ob cesti, samostojni otoki predstav. Uvodna »Kava-čiki« nezmotljivo spomni na Marka Breclja. Jure in Miha vpliva sploh ne zanikata. Obratno, cenita tega ustvarjalca. V kakih drugih pesmih, vključno z medtem že klasiko slovenske pesmi, da ne rečem popevke, »Lada«, bi lahko razbirali spomine na skupino »Na lepem prijazni« in še kako podobno. S tega zornega kota lahko rečem, da je bila skupina Racija edinstvena in neponovljiva v nekem okviru, če hočete, v okviru slovenskega punk rocka druge polovice devetdesetih let, Demeter pa je edinstvena in neponovljiva skupina iz okrilja tistega, čemur bi lahko kdo rekel tudi kantavtorstvo. Nekdo je rekel »post-kantavtorstvo«. Pač po svoje pristopata h kateremukoli slogovnemu izrazu. Tudi kantavtorstvo Juretu in Mihi ne pomeni zgolj petje in brenkanje po kitarah. Na tem mestu je sploh odveč omenjati, da Demeter zgolj še enkrat dokazuje, da vse pesmi še niso bile napisane in da je slovenčina nadvse primeren jezik za pes-mi. Vse pa zveni tako enostavno. Kot da na svetu ni nič lažjega, kot napisati take pesmi, ki so zabeležene na albumu »Uvod v strastno«. Naj vas ta lahkotnost ne zavede. Album je klasika slovenske glasbe. Nekaj, kar bomo mirno postavljali ob bok »Odpotovanjem« Tomaža Pengova, »Cocktailu« Marka Breclja, albumu »Vse pesmi so tihe« Mateja Krajnca in podobnim mejnikom.
pripravil Milko Poštrak
Komentarji
komentiraj >>