Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
off revolicionarja Maradone in Chaveza (4153 bralcev)
Petek, 28. 12. 2007
Urh



... Chavez se s helikopterjem odpravlja na misijo v Kolumbijo ... ... Kafkejansjki procesi se nadaljujejo v Zimbabveju ... ... najvišje kazni do sedaj za ruske vojake, ki so ubijali v Čečeniji, a še vedno samo pljunek v morje ... … Južna Koreja je za eno leto podaljšala vojaško prisotnost v Iraku …
NAPOVEDNIK

Nogometaš Maradona že dlje časa hodi po revolucionarnih poteh. Tako bi rad po tem, ko je že spoznal Chaveza in Castra, spoznal še enega izmed nasprotnikov Združenih držav Amerike, iranskega predsednika Mahmuda Ahmenidžada. Maradona zelo močno čuti z iranskim ljudstvom, čeprav, če smo čisto odkriti do njegovega dosedanjega življenjskega stila, bi ga tam moral pričakati vsaj zapor, če že ne kaj drugega. Kakor koli že Maradona čuti, bi morda bil trenutno bolj koristen Chavezu, ki se mudi reševati talce kolumbijske levičarske skupine FARC.

Vsekakor ima Maradona dober nos za kokain in bi bil boljši zaveznik paravojaškim enotam v Kolumbiji kot pa na primer Chavezu. Tam se skriva njegov pravi revolucionarni potencial, s katerega so ga zlobne sile prisilile, da odstopi in da se zdravi. Nikoli ne boš dosegel tega, kar lahko z nami, mu bo odgovoril kolumbijski predsednik Alvaro Uribe. Ti si legenda, ne se družiti s temi Komunističnimi luzerji. Pripravili so te celo do norosti, da ne ceniš oblek, ki jih imaš v omari. Ampak če se je Maradona odločil, se je odločil, lahko pa bi z revolucijo začel kar v svoji matični domovini Argentini. Samo zamislite si Maradono kot Argentinskega predsednika. In zagotovo ima kar nekaj podpore, to vsaj sklepamo iz tega, koliko ljudi ga je prišlo podpirat pred lastno stanovanje, ko je dejal, da bo naredil samomor. Živel Maradona.

Poslušate Maradono za predsednika in vodilnega revolucionarja OFF program Radia Študent!

PROGRAM

Če smo že v napovedniku govorili o Chavezu, Maradoni in drugih, povejmo, da se Chavez odpravlja reševat visoke Kolumbijske politike, ki jih je levičarska skupina FARC zajela na začetku tisočletja. Baje je samo njemu FARC pripravljen izročiti talce, nakar jim bo Chavez podaril ponovno svobodo v Bogoti. Sicer je presenetljivo, da je kolumbijski predsednik Alvaro Uribe dal zeleno luč Chavezu, saj je bil slednji že mediator med FARC-om in Uribejem, a je ta dejal, da je prekoračil pooblastila in ga odposlal nazaj v Venezuelo. Naj že enkrat zavlada FARC in problemi bodo rešeni! Ravnokar pa je Chavez z helikopterjem vzletel proti Kolumbiji. Če je Maradona zraven, pa vam za enkrat še ne moremo potrditi. Kaj pa pravi Grims o možnosti, da Maradona potuje zraven Chaveza in o sami akciji?



Kot da v Zimbabveju že ne bi imeli dovolj težav z inflacijo, ki še večja kot v Sloveniji, je njihov predsednik Robert Mugabe – ki vedno najprej odstrani borce za človekove pravice, nato pa šele generale – prisegel pred tribunalom, ki bo raziskoval obtožbe proti neprimernemu obnašanju bivšega generalnega tožilca Sobusa Gule-N-debele. Ta je bil odstavljen, ker naj bi pomagal bivšemu bankirju Jamesu Mushoru. Slednji je bil seveda obsojen kanaliziranja tuje valute iz Zimbabveja, medtem ko nekateri trdijo, da je bila Mugabejeva odločitev o odstavitvi N-debelega politično motivirana. O sami razpravi tribunala pred Mugabejem in N-debelo pa nam je poročal zopet Branko Grims.



Pripadniki ruske vojaške armade, ki so zagrešili zločine na teritoriju Rusije, so dobili najvišje kazni doslej. Tako sta Yevgeny Khudyakov in Sergey Arakcheyey dobila kazni po sedemnajst in petnajst let zapora, ker sta pred petimi leti blizu Groznega ubila tri čečenske gradbenike. Seveda pa borci za človekove pravice opozarjajo še na številne druge grozote, ki so se nekaznovano zgodile v Čečeniji, in da je tožilstvo s to obsodbo zgolj hotelo prikriti druge številčnejše zločine.



Številne zločine pa izvaja tudi vojska zavezništva v Iraku. Kljub temu pa je Južna Koreja podaljšala vojaško misijo za eno leto v Iraku. Tako bo 650 soldatov ostalo do konca leta 2008, medtem ko se jih je 600 vrnilo v Seul. Gre sicer za kontroverzno odločitev parlamenta, saj javnost nasprotuje vpletenosti Južne Koreje v vojno v Iraku. Naj se raje zgledujejo po Severni Koreji, ki nima niti enega vojaka v Iraku in je v tem pogledu za Seul avantgarda.



Je pa naš režim vedno bolj krut do žensk. Poleg tega, da so zelo malo zastopane v politiki, bodo po novem morale garati po izteku letošnjega leta štiri mesece dlje za to, da bodo lahko šle v pokojnino. In po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se bo delovna doba podaljšala zgolj za ženske. Povečanje se bo nanašalo glede na leto 2007. Ženske se lahko v letu 2007 upokojijo, če imajo: 56 let starosti in 36 let in devet mesecev pokojninske dobe; ali 61 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe; ali 63 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Kar se pa tiče politike, Monika Piberl.



Jančičeva skvadra Združenja novinarjev, v katero se nam še ni uspelo včlaniti, je sklicala tiskovno konferenco na temo o odločitvi nadzornega sveta družbe Delo glede imenovanja novega odgovornega urednika tednika Mag, ki ravno poteka. Odgovorni urednik je pričakovano postal predstavnik Veselin Stojanov, kljub temu, da je novinarski aktiv MAG-a temu nasprotoval. Več o stališčih Združenja novinarjev pa nam bo povedal njegov predsednik in bivši odgovorni urednik Dela Peter Jančič.



ODPOVED: off je pripravil Urh, sledi mu Kultivator selektivnega spomina na podvige APR-a v iztekajočem se letu, ki ga je pripravil Sunitski trikotnik smrti.









Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Zeitgeist Erik se je s profesorjem Rastkom Močnikom pogovarjal o vstopu Slovenije v Schengen

Kultivator Erik in Boris sta umazala izumetničeno sliko Schengena

Zeitgeist Urh se je o Hrvaški povolilni situaciji pogovarjal s Hrvaškim profesorjem komparativne politike Caratanom

Kultivator Erik in Boris sta se ukvarjala s prvim krogom privatizacije NKMB

Terminal Ivo Podržaj o Histerii Slovenici

Pljunki pozabe Abu Mumio Jamala

Kultivator o politizaciji političnih zapornikov

Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu

Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji












Komentarji
komentiraj >>