Tokratno verzijo »odkrivanja Amerike« oziroma »odkrivanja Bosne« o tem, kako so se odvijale stvari med in po balkanski vojni, je v - že do vrha poln mošnjiček interpretacij omenjene tematike - prispeval ameriški scenarist in režiser Richard Shepard. Shepard je po naših skromnih predvidevanjih prebral članek Scotta Andersona v reviji »Esquire«, padel v nezavest in se začutil poklicanega, da širnemu svetu razodene resnico o tem, kako se vojni zločinci mirno sprehajajo naokrog in objavljajo literarna dela, medtem ko so na njihove glave razpisane milijonske nagrade in jih bojda išče celoten svet ...
Ko so slovenski distributerji film »The Hunting Party« v skladu z njegovim delavnim naslovom prevedli kot »Pomlad v Bosni«, je šlo očitno za preverjeno marketinško potezo, saj vse kaže, da je vojna v bivši Jugi neizčrpen vir navdiha filmske industrije. Pri čemer to, da je »neizčrpen« - bolj ko ne - misli le še filmska industrija sama.Tokratno verzijo »odkrivanja Amerike« oziroma »odkrivanja Bosne« o tem, kako so se odvijale stvari med in po balkanski vojni, je v - že do vrha poln mošnjiček interpretacij omenjene tematike - prispeval ameriški scenarist in režiser Richard Shepard.
Shepard je po naših skromnih predvidevanjih prebral članek Scotta Andersona v reviji »Esquire«, padel v nezavest in se začutil poklicanega, da širnemu svetu razodene resnico o tem, kako se vojni zločinci mirno sprehajajo naokrog in objavljajo literarna dela, medtem ko so na njihove glave razpisane milijonske nagrade in jih bojda išče celoten svet.
Okej, vse lepo in prav, toda z eno majceno, drobno izjemo. Ker se je Shepard očitno zavedal, da je tema balkanske vojne že tako oguljena, da bo njegov film »izvisel«, če se ga bo lotil v klasični dramatični maniri, se je odločil, da bo posnel črno komedijo.
Tak je bil ustvarjalčev namen, ki bi na nek obskuren način morda celo funkcioniral, če se ne bi Shepard na določeni točki ujel v zanko tiste naivnosti, s katero skozi celoten film maha pred nosom svetovni filmski in politični javnosti.
Propadli vojni reporter Simon Hunt, njegov bivši sodelavec Duckie in - še čisto svež mladič iz Harvarda – Benji se namreč odločijo, da je dovolj okolišenja in praznih obljub svetovnih mirovnih organizacij, ter se 5 let po koncu vojne v Bosni lastnoročno podajo v lov na dr. Bogdanovića alias Radovana Karadžića.
Dr. Bogdanović živi v idilični hišici na meji med Bosno in Srbijo, do koder vodi ljubka makadamska z avtom dostopna cestica, kjer ga varuje en – sam samcat – klasično stereotipiziran lik srbskega fanatičnega potetoviranega bojevnika.
Zapitemu Huntu, japijevskemu Duckieju in mevžastemu Benjiju se v pičlih dveh dneh uspe dokopati do dr. Bogdanovića ker – kot nam želi sporočiti režiser – je za to dovolj že trdna volja. In kaj je Shepardova argumenatcija, ki naj bi scenariju dodala vsaj kanček kredibilnosti? Da gospod Bogdanović pričakuje NATO, ne pa treh norcev v avtu. Seveda, Richard Shepard! Natanko tako.
Ker smo skrajno širokogrudni, bi preživeli vse prej omenjene nebuloze in jih stlačili pod dežnik ironizacije povojne situacije v bivši Jugi. Zato si Shepard jamo skoplje na drugem mestu. Simon Hunt se lovljenja dr. Bogdanovića ne loti zato, ker bi bilo to pravično v kontekstu bosanskega ljudstva. Ne. Loti se ga iz povsem osebne čustvene drame.
Med etnično očiščenim prebivalstvom se namreč znajde tudi prelestna Marda, ki je inkarnacija Šeherezade in Aladinove princeske v enem. Ker se Hunt v balkansko fatalko zaljubi do ušes in jo potem med vojno tragično izgubi, se mu zmeša in dr. Bogdanoviću napove maščevanje.
Tako Shepard skrajno neposrečeno zvaja tragedijo medetničnih konfliktov na zlomljeno srce ameriškega frajerja, ki ga – mimo tega dejstva ne moremo! – igra Richard Gere. S tem vložkom zbanalizira in sesuje ves ironični naboj, ki bi ga film sicer lahko imel.
Zaključek, ki sledi iz režiserjeve naracije, je, da je bilo treba Bogdanovića ujeti predvsem zato, ker je Huntu odtegnil Mardo, ki se je dajala dol boljše od Julie Roberts v »Čednem dekletu«, mu spremenila življenje bolj od Jennifer Lopez v »Zaplešiva« in mu pretresla življenje bolj od Winone Ryder v »Jeseni v New Yorku«.
Brez dodatnih komentarjev je Tisa V.
Re: KINOBAR: Pomlad v Bosni – Jesen v New Yorku
Askv [03/11/2012]
To je pa res trapast članek. Avtor film očitno pljuva zaradi t.i. Hollywoodske produkcije in, kako zanimivo ljubezenske zgodbe. Morda pa režiser ni želel posneti dokumentarca o vojni v Bosni (in ne Balkanski vojni - če že napišeš kritiko na zgodovinski film se vsajnzgodovinsko pravilno izrazi. Balkanski vojni sta potekali v letih 1912 in 1913) temveč film, ki bo dejansko pritegnil tudi amaterske poznavalce zgodovine. Film je želel spodbuditi zanimanje za dogajanje po vojni in (ne)moralno dogajanje ter politično sranje ter vplive na manj razvite države. In to mu je uspelo.
odgovori >>
Re: KINOBAR: Pomlad v Bosni – Jesen v New Yorku
anonimni alkoholik [03/11/2012]
To je pa res trapast članek. Avtor film očitno pljuva zaradi t.i. Hollywoodske produkcije in, kako zanimivo ljubezenske zgodbe. Morda pa režiser ni želel posneti dokumentarca o vojni v Bosni (in ne Balkanski vojni - če že napišeš kritiko na zgodovinski film se vsajnzgodovinsko pravilno izrazi. Balkanski vojni sta potekali v letih 1912 in 1913) temveč film, ki bo dejansko pritegnil tudi amaterske poznavalce zgodovine. Film je želel spodbuditi zanimanje za dogajanje po vojni in (ne)moralno dogajanje ter politično sranje ter vplive na manj razvite države. In to mu je uspelo.
odgovori >>
Re: KINOBAR: Pomlad v Bosni – Jesen v New Yorku
zaks [15/01/2008]
film je pravo glup,
jer, film je samo pokretna slicica za zabavu. mozete ga downlodirati sa torrenta i gledat ga. A zivot u Bosni i Hercegovini i dalje nije taj glupi eskepisticki predmet zabave, taj film ...
zaks
bih
odgovori >>